besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: as   zadetki: 31.301-31.400



utóliti  zastar. potolažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utópičnost  lastnost, značilnost utopičnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕgati  1. s sunkovitim potegom spraviti z drevesa, rastline:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕjenost  lastnost, značilnost utrjenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrudljívost  lastnost, značilnost utrudljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕžen  papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvájati  1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvala  geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvaževánje  zastar. 1. upoštevanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvaževáti  zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvéra  zastar. verovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvériti  zastar. prepričati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvérjati  zastar. prepričevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvérjenost  zastar. prepričanost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvertúra  1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvêsti  1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvezenína  redko uvezen lik, okrasek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvídeti  knjiž. jasno spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévati  knjiž. jasno spoznavati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévnost  1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvódnik  članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvula  anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzadovoljíti  zastar. zadovoljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzlovóljiti  zastar. vznejevoljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úzmati  star. jemati, krasti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpácija  knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpátor  knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpírati  knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užalíti  1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užítnost  lastnost, značilnost užitnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vabljívost  lastnost, značilnost vabljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váda  zastar. vaba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vademékum  knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vadítelj  kdor se {poklicno} ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vádlja  zastar. 1. žreb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vadljáti  zastar. 1. žrebati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vádnica  1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váfel  tekst. vezava, ki daje tkanini reliefen satast vzorec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váfelj  gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vagína  anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vagón  vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vájenost  lastnost, značilnost vajenega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vajgélija  vrtn. okrasni grm z rdečimi, rožnatimi ali belimi cveti, Weigela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánca  knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánten  knjiž. nezaseden, prazen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vákati  oglašati se z glasom vak:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakuóla  biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vál  1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
válcer  zastar. valček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valéntnost  lastnost, značilnost valentnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valéta  poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valisnêrija  bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valíti  s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valobrán  zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovítost  lastnost, značilnost valovitega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vámp  knjiž. spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanádij  kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váralica  zastar. varavec, slepar:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varánt  jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várčnost  lastnost, značilnost varčnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variácija  1. oblika, nastala kot posledica variiranja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variánta  vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variántnost  lastnost, značilnost variantnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varieté  v nekaterih deželah gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varíti  teh. spajati kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varívost  teh. lastnost, značilnost varivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várka  zastar. prevara:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várka  zastar. varovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varljívost  lastnost varljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várnica  zastar. varnostna zaponka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaščàn  prebivalec vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaščánski  zastar. vaški:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váški  nanašajoč se na vas:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váški  nanašajoč se na naselje Vače:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váza  navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazelín  iz nafte dobljena mastna snov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbádati  1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíjati  1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíti  1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbóčenost  lastnost, značilnost vbočenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbodlína  med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbógajme  star. zastonj, brezplačno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vboklína  prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbóklost  lastnost, značilnost vboklega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbôsti  1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včérajšnjik  knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včŕtati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večálo  lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčbrázden  agr., v zvezi večbrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje več brazd; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérnik  1. časopis, ki izhaja zvečer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčlétnica  bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčpoménskost  lastnost, značilnost večpomenskega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvrédnost  1. stanje, lastnost večvrednega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčzvézdje  astr. skupina več zvezd:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedèč  zastar. znan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véden  zastar. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve {za} kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedeževáti  na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA