|
uglaševálo |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševáti |
1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglèd |
zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglédnost |
lastnost, značilnost uglednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnêsti |
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnétati |
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódnost |
1. lastnost, značilnost ugodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugojíti se |
zastar. zrediti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugostíti se |
zastar. ustaviti se, nastaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotovljívost |
lastnost, značilnost ugotovljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovárjati |
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovoríti |
zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézati se |
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugreznína |
vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézniti se |
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrízniti |
1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrizováti |
zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ùh |
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhájati |
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj {trenutnega} bivanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhajávec |
zastar. uhajač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhàn |
nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhodíti |
1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhú |
posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhuhú |
1. posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uigránost |
lastnost, značilnost uigranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjenost |
knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uíti |
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj {trenutnega} bivanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéda |
1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ujéden |
zastar., v zvezi ujedna ptica ujeda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedíniti |
zastar. združiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedínjenje |
zastar. združitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljívost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujemálen |
lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újevski |
lingv. nanašajoč se na glas u:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úkanje |
lingv. izgovarjanje glasu u namesto o:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úkati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukazoválnost |
lastnost ukazovalnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukériti se |
zastar. {udobno} se namestiti, usesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukléti |
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklonljívost |
lastnost uklonljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukóčiti se |
zastar. otrdeti, otrpniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukončáti |
zastar. pokončati, uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukorenínjenec |
ukoreninjena rastlina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukoslóvje |
zastar. veda o poučevanju; didaktika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukovína |
zastar. učnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukovít |
zastar. poučen1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukreníti |
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrèp |
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrépati |
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukresáti |
v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrivína |
kar nastane z ukrivljenjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukuléla |
muz. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukvartírati |
zastar. nastaniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulán |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulánec |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulánka |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uležánost |
lastnost uležanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úlica |
1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulovíti |
1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
últra |
knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
últralevíčarski |
polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultramontanízem |
od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultramontánstvo |
od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umáknjenost |
lastnost, značilnost umaknjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umazanaríja |
zastar. umazanija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umázanost |
lastnost, značilnost umazanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umécati |
zastar. omehčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umérjenost |
lastnost umerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umesíti |
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna {nova} snov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umésti |
narediti, da se iz smetane izloči maslo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uméstnost |
lastnost, značilnost umestnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umétati |
delati, da se iz smetane izloči maslo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umételnost |
1. lastnost, značilnost umetelnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uméten |
1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umétniškost |
lastnost, značilnost umetniškega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umírjenost |
lastnost, značilnost umirjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umiróviti |
zastar. upokojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umišljáva |
zastar. domišljija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umišljíja |
zastar. domišljija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umljív |
knjiž. razumljiv, jasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umljívost |
knjiž. razumljivost, jasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úmnost |
lastnost, značilnost umnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umoríti |
1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umoválec |
knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umováti |
knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrjóč |
zastar. umrljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
umrljívost |
1. lastnost, značilnost umrljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úmskost |
lastnost, značilnost umskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvovánje |
zastar. premišljevanje, razmišljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvováti |
zastar. premišljevati, razmišljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
underground |
gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unések |
zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem; kalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uničeválnost |
lastnost, značilnost uničevalnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uniformíranost |
lastnost, značilnost uniformiranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unifórmnost |
knjiž. lastnost, značilnost uniformnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
únisóno |
muz. enoglasno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unitarízem |
težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
univerbizácija |
lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
30.577 30.677 30.777 30.877 30.977 31.077 31.177 31.277 31.377 31.477 
