besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: as   zadetki: 31.001-31.100



tuljáva  1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
túmpek  nižje pog. omejen, neumen človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmulus  arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunél  1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túner  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnja  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnjka  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupája  nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túring  1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turíst  1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turízem  pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turkíz  poldrag kamen modrikasto zelene barve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turnéja  potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrnus  1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrštvo  lastnosti, značilnosti Turkov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túš  muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túš  šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túta  zlasti v primorskem okolju kombinezon:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tutú  posnema glas hupe, trobljenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túžen  zastar. žalosten, otožen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvéganost  lastnost, značilnost tveganega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvégavost  knjiž. 1. lastnost, značilnost tvegavega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvór  1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorína  zastar. tvorba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorítelj  zastar. ustvarjalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvórnica  zastar. tovarna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvórničar  zastar. tovarnar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvórniški  zastar. tovarniški:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubèg  zastar. pobeg:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéglec  zastar. ubežnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubégniti  zastar. pobegniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálec  zastar. uglaševalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubogljívost  lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubójnik  zastar. ubijalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubójstvo  zastar. uboj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžati  zastar. obubožati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubraníti  1. s svojo dejavnostjo, zlasti vojaško, preprečiti, da kdo kaj zavzame, zasede:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubránost  lastnost, značilnost ubranega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrusíti  z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učênost  lastnost, značilnost učenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učílna  zastar. učilnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učílo  1. učno sredstvo, zlasti šolsko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učínek  1. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učíniti  zastar. storiti, narediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učinkováti  nav. 3. os. 1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učinkovítost  lastnost, značilnost učinkovitega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učljívost  lastnost, značilnost učljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učlovečeváti  knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učlovéčiti  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udaljíti se  zastar. oddaljiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
udárek  zastar. udarec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárnik  zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárništvo  zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárnost  lastnost, značilnost udarnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udebelíti  zastar. odebeliti, zrediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udélati  z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udelávati  1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udíhati se  knjiž., redko zadihati se, zasopsti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
údničen  med. protinast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udóbnost  1. lastnost, značilnost udobnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udomáčenost  lastnost, značilnost udomačenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udorína  1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
údriti  zastar. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udrtína  1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udrúženje  zastar. združenje, zveza:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uganíti se  zastar. ogniti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugánjati  zastar. ugibati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíb  zastar. 1. ugibanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíniti  zastar. poginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglájenost  lastnost, značilnost uglajenega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uglašênost  lastnost, značilnost uglašenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševálec  kdor uglašuje glasbene instrumente:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševálnik  muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševálo  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševáti  1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglèd  zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglédnost  lastnost, značilnost uglednega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnêsti  1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnétati  z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugódje  stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugódnost  1. lastnost, značilnost ugodnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugojíti se  zastar. zrediti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugostíti se  zastar. ustaviti se, nastaniti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugotovljívost  lastnost, značilnost ugotovljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugovárjati  navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugovoríti  zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrézati se  1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugreznína  vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrézniti se  1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrízniti  1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrizováti  zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ùh  1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhájati  1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj {trenutnega} bivanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhajávec  zastar. uhajač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhàn  nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhodíti  1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhú  posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA