|
sesílen |
zool. pritrjen, prirasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesírek |
1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesíriti se |
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja {mlečnih} bakterij postati kašast, zdrizast:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesírjati se |
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja {mlečnih} bakterij postajati kašast, zdrizast:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesljáti |
1. nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestáti |
v sedanjem času in deležniku na -č, v zvezi z iz biti sestavljen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestàv |
navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestávljenost |
1. lastnost, značilnost sestavljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestavljívost |
lastnost, značilnost sestavljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestávnost |
knjiž. lastnost, značilnost sestavnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestêrc |
num. srebrn rimski novec za dva in pol asa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sestŕgati |
redko nastrgati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesutína |
knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sesúti se |
1. razpasti v kaj sipkega, drobnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sét |
šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik; niz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
severíšče |
astr. točka na obzornici, ki leži pod severnim nebesnim tečajem; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sévernoslovánski |
zgod. nanašajoč se na Slovane, ki so se ob preseljevanju naselili severno od Donave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sex appeal |
zlasti v ameriškem okolju spolna privlačnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sézam |
bot. tropska kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti in semeni, ki vsebujejo olje, Sesamum indicum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sezídati |
narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sezóna |
navadno s prilastkom čas, del leta; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sezoréti |
knjiž. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti; dozoreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sferoíd |
geom. elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okoli osi, zlasti male; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sfrizírati |
strokovno urediti lase:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sfrotírati |
zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sgraffíto |
um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shemátičnost |
lastnost, značilnost shematičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shodíšče |
zastar. shajališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shólija |
nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shránek |
gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shraníti |
1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shranjeváti |
dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shrlína |
knjiž. puhasti sneg, pršič:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síal |
geol. zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in aluminij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síamski |
v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sibilánt |
lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sibílski |
knjiž. nejasen, dvoumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sičáti |
dajati ostre, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síčnik |
lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sidêričen |
knjiž., redko zvezden, astralen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sideróza |
med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sidêrski |
knjiž., redko zvezden, astralen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sienít |
petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síga |
min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sígati |
dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sigmatízem |
nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sigmátski |
lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sijájnost |
ekspr. lastnost, značilnost sijajnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sík |
oster, s-ju podoben glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sìk |
1. posnema glas kače:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síkati |
1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síkh |
pripadnik hindujske verske sekte, ki veruje v enega boga in ne pozna kast; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síkniti |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
siláštvo |
ekspr. lastnost, značilnost silaškega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silícij |
kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
silikón |
kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sílj |
bot. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastimi ali rumenkastimi cveti v kobulih, Peucedanum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síljenka |
agr. siljena rastlina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sílnica |
1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sílnica |
agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sílnik |
knjiž. oblastnik, tiran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sílnost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost silnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silobrán |
jur. nujna obramba, s katero napadeni odvrne istočasni protipravni napad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
silokombájn |
teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju krmnih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silostròj |
zastar. pogonski stroj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silováti |
knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silovítež |
ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silovítost |
lastnost, značilnost silovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silvánec |
1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silvestrováti |
praznovati zadnji dan v letu, zlasti zvečer, ponoči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síma |
geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simbóličnost |
lastnost, značilnost simboličnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simbolízem |
1. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simbólnost |
lastnost, značilnost simbolnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
símentalka |
vet. krava simentalske pasme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
símentalski |
vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simétričnost |
lastnost, značilnost simetričnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simetríja |
lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simfónik |
skladatelj simfonične glasbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simoníja |
zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simpátičen |
1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
símpleks |
ptt telegrafiranje, ki omogoča prenos sporočil v obe smeri, toda ne istočasno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simptóm |
navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
simultán |
knjiž. istočasen, hkraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simultánka |
šah. šahovska prireditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simultánost |
knjiž. istočasnost, hkratnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinápsa |
biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síndik |
jur., nekdaj pravni zastopnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sindikáten |
zastar. sindikalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síngle |
šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhrón |
knjiž. sočasen, istočasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhróničen |
knjiž. sočasen, istočasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhroníja |
knjiž. sočasnost, istočasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhronístičen |
knjiž., redko sočasen, istočasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhronízem |
knjiž. sočasnost, istočasnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhronizírati |
1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhrónost |
knjiž. sočasnost, istočasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinhrónski |
elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinicéza |
lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
28.577 28.677 28.777 28.877 28.977 29.077 29.177 29.277 29.377 29.477 
