|
pripomágati |
zastar. pomagati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripómnja |
zastar. pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripomóč |
zastar. 1. pomoč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripòr |
jur. začasni odvzem prostosti zaradi kazenskega postopka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripóra |
lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripórnik |
1. jur. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priposestvováti |
jur. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedáč |
zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédati |
zastar. govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédati |
zastar. povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédka |
1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša {literarna} pripoved z verjetno, poučno vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripóvednik |
1. kdor piše zlasti prozna pripovedna dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvedništvo |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvednost |
lastnost, značilnost pripovednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávnost |
lastnost, značilnost pripravnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripríditi |
zastar. {s pridnostjo} pridobiti, prislužiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priráščati |
z rastjo postajati večji; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priredítev |
1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirejênost |
lastnost, značilnost prirejenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirépek |
ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirèz |
papir. na določen format odrezan kos kartona, pripravljen za izdelavo zlasti škatel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirobántiti |
ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbek |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbnica |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirôčnost |
lastnost, značilnost priročnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirodnína |
knjiž. kar nastopa v naravi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirojèn |
ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirojênost |
lastnost, značilnost prirojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisébnost |
1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisélek |
knjiž., redko zaselek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisèsek |
nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prisíljenost |
1. lastnost, značilnost prisiljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislòv |
lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóvica |
zastar. rek, pregovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóvičen |
zastar. splošno znan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislúga |
zastar. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislúžek |
star. zaslužek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisnávljati |
biol. asimilirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisójnost |
lastnost, značilnost prisojnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisónčje |
astr. Soncu najbližja točka planetovega tira:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prisostvováti |
biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisôten |
ki je v določenem času na določenem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisôtnik |
zastar. navzoči, prisotni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodábljati |
ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodóba |
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodóbnost |
lastnost, značilnost prispodobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisposóbiti se |
zastar. prilagoditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisŕčnost |
lastnost, značilnost prisrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristájen |
zastar. pristajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristáti |
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristáva |
nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristávnik |
nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prísten |
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prístnost |
lastnost, značilnost pristnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristójen |
zastar. spodoben, dostojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristójnost |
zastar. spodobnost, dostojnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prístovati |
zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pristránskost |
lastnost, značilnost pristranskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristròj |
zastar. aparat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisúti |
1. dodatno, zraven nasuti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvájati si |
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvojíti si |
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príščav |
izpuščajast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príščnat |
izpuščajast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priščnják |
nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetáti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetávati |
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišépniti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prišíliti |
narediti bolj ostro, koničasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišvedráti |
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritacáti |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritajênost |
lastnost, značilnost pritajenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritávati |
počasi, z negotovo hojo priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritíka |
filoz. nebistvena, stranska lastnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritíšati |
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritlíkav |
ki je nenormalno majhne rasti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritlíkavec |
1. človek nenormalno majhne rasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritlíkavost |
lastnost, značilnost pritlikavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritólči |
1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrudíti |
zastar. s trudom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritvárjati |
zastar. hliniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučljívost |
lastnost, značilnost priučljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privága |
zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privájenost |
lastnost, značilnost privajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privarováti |
zastar. privarčevati, prihraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
priváten |
1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privatízem |
omejitev na zasebno življenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privatizêrski |
nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátnik |
kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátniški |
nanašajoč se na privatnike, zasebniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátništvo |
nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privedênec |
kdor je zlasti prisilno priveden:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privések |
1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegíranost |
lastnost, značilnost privilegiranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privláčnost |
1. lastnost, značilnost privlačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privolíti |
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljeváti |
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljívost |
lastnost, značilnost privoščljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 
