besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: as   zadetki: 23.377-23.476



maránta  vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márcipan  gastr. slaščica iz mandeljnov, sladkorja in beljaka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márčnica  bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marélica  sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
margarána  zastar. granatno jabolko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
margarétka  vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
margarína  maslu podobna snov, izdelana iz rastlinskih in živalskih maščob:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marihuána  zlasti v ameriškem okolju močno mamilo iz indijske konoplje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
maríja  nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marijadvórski  vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maríjin  v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marímba  muz. ksilofonu podobno afriško glasbilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marináda  gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marínec  publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marinírati  gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marjéta  travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marjética  majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markácija  barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
markánten  knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markántnost  knjiž. lastnost, značilnost markantnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markí  zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markírati  1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markíz  zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markíza  1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marljívost  lastnost, značilnost marljivega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mármor  kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mármorjev  zastar. marmoren, marmornat:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maróga  nar. marogasta krava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marokén  usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maróko  usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
màrsikdàj  izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikrat  zastar. velikokrat, večkrat:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršál  1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
martenzít  metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
martinováti  etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martirológij  rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mártrnica  1. zastar. mučenka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mártrnik  1. zastar. mučenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márvin  zastar. dolenjsko vino, cviček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mášča  redko mast, maščoba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščênje  glagolnik od mastiti1:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščênje  glagolnik od mastiti2:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščeválnost  lastnost, značilnost maščevalnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašinizácija  zastar. mehanizacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máškara  1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maškaráda  nastop maškar:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matadór  1. zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máte  zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matemátika  1. veda o lastnostih količin in prostorov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
materiálnost  lastnost, značilnost materialnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
materínskost  lastnosti, značilnosti materinske ženske:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matévž  gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
matičnják  1. agr. prostor, kjer se gojijo rastlinske sadike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matinéja  1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátka  zastar. mati, mamica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matór  zastar. star, prileten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matórost  zastar. starost, priletnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máv  posnema glas mačke:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávček  bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávelj  bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávra  nar. črna ali črno marogasta krava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávrah  užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávrica  barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mávričnost  lastnost, značilnost mavričnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávželj  gastr. jed iz mesnega nadeva, zavitega v {tkivno} mrežico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
máz  knjiž. mazilo, mast:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazáč  1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazáčka  nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazálnost  teh. lastnost, značilnost mazalnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazáštvo  nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mázati  1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazíljenec  vznes. komur je bila podeljena {vladarska} oblast z maziljenjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazíljenost  ekspr. lastnost, značilnost maziljenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazílo  1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazljív  zastar. mazast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazohist  m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazúrij  kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  posnema glas koze:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meánder  1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mécati  zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
méča  navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
méča  zadnji, mišičasti del goleni:; s mn., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mêčarica  velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečílo  zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkáč  slabš. kdor počasi dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkávost  lastnost, značilnost mečkavega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medaríca  čeb., navadno s prilastkom čebela, ki naredi dosti medu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meddóbje  knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meddvérje  prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
médenje  glagolnik od mesti, delati maslo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medénka  zastar. igla {iz medi}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medénost  lastnost, značilnost medenega, sladkega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíčar  izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíčarica  izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mèdígra  muz. glasba med posameznimi enotami umetniškega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medílnica  nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meditatívnost  knjiž. lastnost, značilnost meditativnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mèdklíc  klic, vzklik med govorjenjem koga, zlasti v javnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
médla  gastr. jed iz mešanice kaše ali moke in krompirja ali zelenjave, znana na Gorenjskem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medlévica  zastar. omedlevica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   22.877 22.977 23.077 23.177 23.277 23.377 23.477 23.577 23.677 23.777  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA