|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvójnik |
1. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojnoračunalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.
|
|
dvojnostenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kanalu bo nameščena kanalska cev za iz-cedne vode PEHD rebrasta dvojnostenska cev 315 mm.
|
|
dvókalíčen |
bot., v zvezi dvokalična rastlina rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvókalíčnica |
nav. mn., bot. rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokariontski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato nastane dvokariontski stadij- združita se moška in ženska hifa; vendar se združita samo celici ne pa tudi jedri.
|
|
dvokromatiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva je profaza, v njej se kromatin spiralizira v kromosome (postanejo vidni) in so še vedno dvokromatidni, centriola se postavita na pola in nastane delitveno vreteno.
|
|
dvókróvnik |
zastar. dvokrilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvólétnica |
bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolevorok |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko je šele pri nas takih "turkov", ko je pa država tako radodarna do "dvolevorokih".
|
|
dvólíčen |
biol., min. ki nastopa v dveh oblikah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnost |
lastnost dvoličnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolómnost |
min. lastnost dvolomnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolóžek |
muz. melodični okrasek iz štirih tonov, sestavljen izmenoma iz spodnjega in zgornjega tona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómba |
zastar. dvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda videl je le Časovnike z dvomečimi pogledi kot češ, zakaj se ne umakne.
|
|
dvomeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
|
|
dvomljívost |
lastnost dvomljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na fizični ravni je DNK dvonizna vijačnica, spirala, ki izgleda kot gasilska lestev.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvooblikovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri osebnih (in povratnem osebnem) je opozorjeno na dvooblikovnost (ed.: z menoj, s teboj, s seboj/z mano, s tabo, s sabo; dv.: naju, vaju/naji, vaji; mn.: mi, vi/me, ve) ter na tvorjenje naslonskih in naveznih oblik.
|
|
dvóobráznost |
značilnost, lastnost dvoobraznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejši pri nas živeči sta sedempikčasta polonica in dvopika.
|
|
dvoplaščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OMV Istrabenz je vse bencinske servise opremil tudi z dvoplaščnimi eko zabojniki za zbiranje odpadnih olj.
|
|
dvoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se razdelita do 4. dneva po oploditvi nastane dvoplodna nosečnost, ki je zelo podobna dvojajčni nosečnosti - vsak ima lastno posteljico in lastno amnijsko votlino.
|
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópólnost |
knjiž. lastnost, značilnost dvopolnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópoménskost |
lastnost, značilnost dvopomenskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvóréznost |
lastnost, značilnost dvoreznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjániti |
zastar. dvoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorljívost |
lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
dvórôgeljnik |
nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóséd |
šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvósmérnost |
lastnost, značilnost dvosmernega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóspèv |
muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóspôlnica |
ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvóstránost |
lastnost, značilnost dvostranskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotekočinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvijali so tudi model za simulacijo dvotekočinskih tokov, ki neposredno zasleduje stično površino med tekočinama.
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
dvotipski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je v SV, le da termin polimetrija zamenjamo s terminom politipskost: naslednja Fritzova pesem je dvotipski, stavcni in sintagmatski SV: ...
|
|
dvótráčen |
um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
dvoúmnost |
lastnost, značilnost dvoumnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... enovalne / dvovalne spajkalne linije (za SMD in klasične komponente) prirejene za malo, srednje in masovno proizvodnjo.
|
|
dvóvaléntnost |
kem. lastnost, značilnost dvovalentnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvovejen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta rezultat je kasneje zaradi vgraditve dvovejnega delilnika in dodatne antene padel na 22 dB, kar pa je še vedno odlično.
|
|
dvovenčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Catathelasma imperiale - kolobarna dvovenčnica - zaščitena, užitna
|
|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvovidje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(im)pf - (im)perfectivum verbum, dvovidje, czasownik dwuaspektowy
|
|
dvovijačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
|
|
dvóvládje |
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóznáčen |
zastar. 1. dvopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóznáčnost |
zastar. 1. dvopomenskost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvózvézdje |
astr. skupina dveh zvezd:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
džain |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džaini verjamejo v ahimso, askezo karmo, samsaro in dživo.
|
|
džambija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tradicionalnega, zavitega noža, imenovanega džambija, ki ga za pasom nosi skoraj vsak moški v Jemnu, se zdi, da je tudi kalašnikovka postala del narodne noše, simbol moškosti in moči.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džáur |
slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džemba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
|
|
džeziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
džúngla |
1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džúveč |
gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebulioskóp |
kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
| | | |
19.377 19.477 19.577 19.677 19.777 19.877 19.977 20.077 20.177 20.277 
