drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drózgalica |
zastar. drozga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
dróž |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V mojem kruhu razen kvasa, soli, tekočine, kakšnih semen in če se le da domačih drožev ni nič industrijskega.
drožárna |
zastar. tovarna kvasa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
drsálnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
drsíšče |
zastar. drsališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
|
drugóč |
zastar. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugogimnazijec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
drugoizvoljenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri naslednji snubitvi je žal kupil mačka v žaklju, ni preverjal pred poroko in se je šele potem, z drugoizvoljenko počasi moral sprijazniti z dejstvom, da otrok ne bo.
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej režite drugoletne nasade ter nasade na težkih tleh.
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
drugonivojski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrnil jih je na jedro newcastle, tako da se zdaj ponašajo zgolj s 512 KB drugonivojske shrambe.
|
drugopís |
zastar. dvojnik, duplikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
drugospôlen |
nanašajoč se na drug, nasprotni spol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugošólka |
učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
druhál |
zastar. drhal; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
druíd |
pri Keltih pripadnik duhovniške kaste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drùm |
posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drumla |
medm., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sonček čez hribček gre, / rožice se bude, / v rosi se njih glave / krasno blešče. / Drumla drumla dia, / drumla drumla di...
|
drúščina |
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúza |
min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
družbenoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
drúžbenost |
1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
družníca |
zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družník |
zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
drvaríja |
zastar. drvarstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drváščina |
zastar. služnost drvarjenja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
dŕznost |
lastnost drznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕža |
način držanja telesa, zlasti pri hoji ali sedenju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
držálka |
krpa rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
državnokomercialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
|
dŕžen |
zastar. trpežen, trden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |