|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
|
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljívost |
lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnják |
začimbna rastlina s tankimi cevastimi listi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drobnjákarstvo |
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnolistnat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
|
|
drobnoluknjičar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Pycnoporus cinnabarinus - cinobrasti drobnoluknjičar - neužitna
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drôbnost |
lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnôta |
knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnozŕnatost |
lastnost, značilnost drobnozrnatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobnožívka |
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróga |
1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lej, drogeraš je tud zasvojen z drogo, pa to v resnic ni dobr zanj.
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drogeríst |
lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgalica |
zastar. drozga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dróž |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V mojem kruhu razen kvasa, soli, tekočine, kakšnih semen in če se le da domačih drožev ni nič industrijskega.
|
drožárna |
zastar. tovarna kvasa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drsálnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
drsíšče |
zastar. drsališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
|
|
drugóč |
zastar. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugogimnazijec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
drugoizvoljenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri naslednji snubitvi je žal kupil mačka v žaklju, ni preverjal pred poroko in se je šele potem, z drugoizvoljenko počasi moral sprijazniti z dejstvom, da otrok ne bo.
|
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej režite drugoletne nasade ter nasade na težkih tleh.
|
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
|
drugonivojski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrnil jih je na jedro newcastle, tako da se zdaj ponašajo zgolj s 512 KB drugonivojske shrambe.
|
|
drugopís |
zastar. dvojnik, duplikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
|
drugospôlen |
nanašajoč se na drug, nasprotni spol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugošólka |
učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
|
druhál |
zastar. drhal; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druíd |
pri Keltih pripadnik duhovniške kaste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drùm |
posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drumla |
medm., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sonček čez hribček gre, / rožice se bude, / v rosi se njih glave / krasno blešče. / Drumla drumla dia, / drumla drumla di...
|
|
drúščina |
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúza |
min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
družbenoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
|
| | |
19.177 19.277 19.377 19.477 19.577 19.677 19.777 19.877 19.977 20.077 
