besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: as   zadetki: 19.601-19.700



dragomerski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
dragonáda  zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragóst  lastnost dragega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragováti  zastar. ljubkovati, božati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragúša  bot. rastlina z drobnimi belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Lepidium:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramatično  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji.
dramatízem  knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramskoodrski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtorski honorar se plača za nenaročena glasbena dela, ki se izvajajo v dramskoodrskih delih bodisi kot spremljava ali kot ilustracija ali so vključena v samo dramsko delo ...
drápati  1. star. praskati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
draperíja  nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drápniti  star. prasniti, oprasniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážgoški  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: se nanaša na Dražgoše: Kot že prej omenjeno, je bila vas med 9. in 11. januarjem 1942 prizorišče t.i. dražgoške bitke.
dražílnost  lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
dražíti  1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražljív  1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražljívost  lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕdra  1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drdrajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
drdrajoče  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
drdráti  1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drdrávka  redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drémalica  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremaven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
dremávka  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremolés  nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drèn  grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenáža  1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenažirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
drenč  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Uporabljeno sredstvo je bilo fascoverm plus in sicer v obliki drenča. To je kombinirani sintetični antihelmintik, ki deluje na notranje in zunanje zajedalce pri ovcah in kozah.
drenírati  1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drepanocitoza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: anemija srpastih celic (drepanocitoza) - genetsko obolenje hemoglobina
drésen  bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dresíren  gastr. s katerim se dresirajo jedi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dreskáč  zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drésnovka  nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréti se  ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drév  zastar. drevo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevár  zastar. drvar; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dreváriti  zastar. drvariti; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevén  zastar. lesen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevésnat  porasel z drevjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevesnogrmiščen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
drevníca  zastar. drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevník  nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevnína  1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevó  1. lesnata rastlina z deblom in vejami:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drevodávec  nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréžica  bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
dŕg  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
drgál  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálka  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálo  les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕgati  zastar. drgniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgèt  močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetáti  1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetávost  značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgljáti  redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtávica  rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtávost  značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhteč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
drhtéti  1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtljáj  rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríblati  žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríbling  žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríča  zastar. drsalnica, drsnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drìn  posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drínk  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
drístavec  bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristavičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
drkáč  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
drkaški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
dŕkati  zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕkelj  zastar. palica, krepelec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕkniti  zastar. zdrsniti, zdrkniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drkòt  zastar. drdranje, ropot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drlèsk  močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drnáten  redko zarasel, neobdelan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕnec  enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drnína  1. neobdelan, divje porasel svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dsnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drób  delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobcan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
drôbcenost  ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljívost  lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníca  rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníčiti  ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnják  začimbna rastlina s tankimi cevastimi listi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drobnjákarstvo  1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnolistnat  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
drobnoluknjičar  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: vrsta gobe: Pycnoporus cinnabarinus - cinobrasti drobnoluknjičar - neužitna
drobnomolekularen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
drobnonapiljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
drobnoploden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
drobnoposesten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: asih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
drôbnost  lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnôta  knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA