drážgoški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dražgoše: Kot že prej omenjeno, je bila vas med 9. in 11. januarjem 1942 prizorišče t.i. dražgoške bitke.
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dražljív |
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drémalica |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
dremávka |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dremolés |
nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drèn |
grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
drenč |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporabljeno sredstvo je bilo fascoverm plus in sicer v obliki drenča. To je kombinirani sintetični antihelmintik, ki deluje na notranje in zunanje zajedalce pri ovcah in kozah.
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drepanocitoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anemija srpastih celic (drepanocitoza) - genetsko obolenje hemoglobina
|
drésen |
bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dresíren |
gastr. s katerim se dresirajo jedi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dreskáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drésnovka |
nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drév |
zastar. drevo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevár |
zastar. drvar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dreváriti |
zastar. drvariti; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevén |
zastar. lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevésnat |
porasel z drevjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
drevníca |
zastar. drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevník |
nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevnína |
1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drevó |
1. lesnata rastlina z deblom in vejami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drevodávec |
nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dréžica |
bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drežniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
drgál |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgálka |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgálo |
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕgati |
zastar. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgetávost |
značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drhtljáj |
rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dríblati |
žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dríbling |
žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dríča |
zastar. drsalnica, drsnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drìn |
posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
drkáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
dŕkati |
zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕkelj |
zastar. palica, krepelec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕkniti |
zastar. zdrsniti, zdrkniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drkòt |
zastar. drdranje, ropot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drlèsk |
močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drnáten |
redko zarasel, neobdelan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕnec |
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drnína |
1. neobdelan, divje porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobljívost |
lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobnják |
začimbna rastlina s tankimi cevastimi listi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drobnjákarstvo |
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobnolistnat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
|
drobnoluknjičar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Pycnoporus cinnabarinus - cinobrasti drobnoluknjičar - neužitna
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
drôbnost |
lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drobnôta |
knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |