|
dozdéti se |
nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéva |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévek |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéven |
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévnost |
lastnost, značilnost dozdevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dózičen |
v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zasedba je znova utemeljila svoj sloves glasbeno dozorelega banda in popolnoma hipnotizirala ozračje.
|
|
dozoréti |
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastanejo dvojederne celične tvorbe, iz katerih zraste dikariontski micelij, ki se vraste v embrio dozorevajočega zrna, kjer ostane v latentnem stanju.
|
|
dozorévati |
1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
dožgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
|
|
doživet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Le tako lahko nastane velik dogodek, resnično doživeta predstava, gledališče, ki izdeluje temne in svetle in prelivajoče se bisere.
|
|
dóžnjek |
nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožveplati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kleti skrbimo, da je posoda dolita, vino pa pravočasno pretočimo. Tisti, ki še niso opravili pretoka naj to storijo in vino primerno dožveplajo.
|
|
do... |
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
dracéna |
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draden |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
črepinjak - vrsta hrasta, draden
|
|
dragoléten |
zastar. ki stane veliko denarja; drag:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragolétnik |
zastar. oderuh, špekulant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragoljúbec |
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágoman |
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
|
|
dragonáda |
zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragóst |
lastnost dragega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragováti |
zastar. ljubkovati, božati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúša |
bot. rastlina z drobnimi belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Lepidium:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji.
|
|
dramatízem |
knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramskoodrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtorski honorar se plača za nenaročena glasbena dela, ki se izvajajo v dramskoodrskih delih bodisi kot spremljava ali kot ilustracija ali so vključena v samo dramsko delo ...
|
|
drápati |
1. star. praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draperíja |
nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drápniti |
star. prasniti, oprasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážgoški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dražgoše: Kot že prej omenjeno, je bila vas med 9. in 11. januarjem 1942 prizorišče t.i. dražgoške bitke.
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljív |
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drémalica |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
dremávka |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremolés |
nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drèn |
grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drenč |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporabljeno sredstvo je bilo fascoverm plus in sicer v obliki drenča. To je kombinirani sintetični antihelmintik, ki deluje na notranje in zunanje zajedalce pri ovcah in kozah.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drepanocitoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anemija srpastih celic (drepanocitoza) - genetsko obolenje hemoglobina
|
|
drésen |
bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresíren |
gastr. s katerim se dresirajo jedi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreskáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drésnovka |
nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drév |
zastar. drevo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevár |
zastar. drvar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreváriti |
zastar. drvariti; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevén |
zastar. lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésnat |
porasel z drevjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
drevníca |
zastar. drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevník |
nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevnína |
1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevó |
1. lesnata rastlina z deblom in vejami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drevodávec |
nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréžica |
bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
|
|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
|
drgál |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálka |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálo |
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgati |
zastar. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetávost |
značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtljáj |
rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríblati |
žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríbling |
žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríča |
zastar. drsalnica, drsnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drìn |
posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
drkáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
dŕkati |
zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕkelj |
zastar. palica, krepelec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕkniti |
zastar. zdrsniti, zdrkniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
19.077 19.177 19.277 19.377 19.477 19.577 19.677 19.777 19.877 19.977 
