|
bósman |
etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bosost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med bolj ali manj konstruktivnimi idejami, kako gospodi na sobotni prireditvi pokazati protest, so se študenti odločili (a očitno ne soglasno), da bodo svojo "bosost" pokazali kar konkretno: na oder bi naj prišli brez čevljev in tako pokazali, da so brez tistega, kar zahtevajo, dejansko "bosi".
|
|
bošiljek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri nas je bazilika že od nekdaj dobra znanka, ki ima kar nekaj imen: bazilika, bazilka, bosilj, bražilka, bržilka, bošiljek, božiljek.
|
|
bošnjaščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Bosanski jezik je uradni jezik v Republiki Srbski, kjer ga imenujejo bosanščina (БошЊачки језик/Bošnjački jezik), od 1992 pa tudi v Bosni in Hercegovini (poleg srbščine in hrvaščine), kjer uporabljajo izraz bošnjaščina.
|
|
botánika |
veda o rastlinah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
botániški |
zastar. botaničen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
botanizírati |
opazovati ali zbirati rastline v študijske namene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
botarga |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz nasoljenih in posušenih cipljevih iker proizvajajo botargo (fr. poutargue; caviar de Provence), nekakšen stisnjen kaviar.
|
|
bóter |
1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
botnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Več izrazov nahajamo v njem, od katerih se nam zdi, da so stoprv v novejšem času v rabo prišli, (basen, bakla, blagosloviti, često često, botnica, izvolja (Wahl), moka=Marter, srednik, nuja, umetelnost, zrok=Ursache).
|
|
bótra |
1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
botritis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takrat ga odnesemo v klet, kjer je vlažnost bistveno višja in kjer pride do nastanka plemenite plesni - botritis nobile (plemeniti botritis); po 3 do 4 tednih tega končnega zorenja, med katerim nastajajo višje hlapne kisline, je grozdje okrog Velike noči pripravljeno za stiskanje.
|
|
botulinizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moralna sprevrženost kapitalizma ........... Kje sem to že slišal...... Brrrr...... V nasprotju s čem???? Moralno čistostjo .............. marksizma, socializma, komunizma, fevdalizma, botulinizma, šenflorjanizma, kibernetike, ....
|
|
botulízem |
med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
božajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bazeni Termalija vabijo na več kot 2000 kvadratnih metrov pokritih in odprtih vodnih površin med brbotave whirlpoole, pod vodne slapove, na božajoče masažne šobe, v biserne in druge kopeli, na ležalne površine na zeleni strehi.
|
|
božánskost |
narava, lastnosti boga, božanstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
božánstvenost |
narava, lastnosti boga, božanstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
božiljek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri nas je bazilika že od nekdaj dobra znanka, ki ima kar nekaj imen: bazilika, bazilka, bosilj, bražilka, bržilka, bošiljek, božiljek.
|
|
bôžje |
star. 1. božjast:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôžji |
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brabanson |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pasma psa: Grifon Brabancon (Mali brabanson, Grifon Brabancon/Petit Brabançon)
|
|
bradavíca |
majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bradavíčnat |
redko poln bradavic; bradavičast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bradavíčnik |
nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brádelj |
kožni izrastek pod kljunom perjadi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bradikinin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Encim bradikininaza razgrajuje bradikinin. Bradikinin je tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetja. Če ta encim v alojinem gelu prodre skozi poškodovano kožo dovolj globoko, lahko prepreči nastanek vnetja in omili bolečino.
|
|
bradikininaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aloe barbadensis poleg tega vsebuje naslednje naravne spojine: bradikininaza - olajšuje bolečino in zmanjšuje potenje in rdečico zaradi razgradnje bradikinina (tkivni mediator vnetja), magnezijev laktat - blokira biosintezo histamina in ima antipruritični učinek, antiprostaglandin - zmanjšuje vnetja.
|
|
braditeličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Evolucijska hitrost (evolutionary rate; Evolutionsgeschwindigkeit) je pojem, povezan s teorijami o razvoju. Ločijo hitro (tahitelično), počasno (braditelično) in srednje hitro (horotelično) evolucijo. (Simpson, 1944).
|
|
brádovec |
bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brahiceren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju s pincgavsko pasmo je bohinjsko govedo slovelo po odlični relativni mlečnosti (brahicerni izvor).
|
|
brahikoma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg klasičnih novosti, kot so: surfinija, verbena tapien, temari, brahikome, bakopa, bidens, modri čudež, diascija, torenija, milijon zvončkov in mnoge druge, ponujamo bogato paleto rastlin, ki jih na našem trgu še ni bilo.
|
|
brahiocefalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Psi, ki imajo zožene gornje dihalne poti (brahiocefalne pasme) imajo pogosto težave z dihanjem prav zaradi svojih anatomskih značilnosti.
|
|
brahmačari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naziv brahmačari si zaslužijo le tisti, ki svoj um odvračajo od zablod sveta, nenehno mislijo na Boga, ne vidijo niti slišijo plehkih in zabavnih stvari, si prizadevajo, da bi imeli dober okus, ne žanjejo radosti niti žalosti, neutrudno opazujejo Boga (Brahmatatvo) ter tako ohranjajo svoj um, inteligenco in zavest o jazu v dobri pripravljenosti.
|
|
brahmačarja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obstajajo štiri življenjska obdobja. Če jih poznaš, se lahko sam odločiš, katerega boš izpolnjeval glede na svoje dosežke, napredek in sposobnosti. To so: obdobje učenja (brahmačarja), obdobje družinskega življenja (grihasta), obdobje samotarstva (vanaprasta) in obdobje osvobajanja od vseh posvetnih navezav (sanjsa).
|
|
brahmanda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se hindujski Brahmanda loči na zlato in srebrno poloblo; iz Ledinega jajca nastaneta Dioskura s poloblo na glavi; kitajski yin-yang, ki predstavlja polarizacijo Prve enote, je prav takšen simbol v svoji črni in beli polovici.
|
|
brahmán |
v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
brainstorming |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od ideje do uresničitve aplikacije: predstavitev lastnih idej udeležencev (po brainstormingu prejšnji dan), razvrstitev udeležencev v skupine, realizacija nekaterih lastnih idej udeležencev.
|
|
brák |
večji lovski pes, navadno lisast:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bralnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da rezultati potrjujejo bralnorazvojno teorijo, po kateri je otrok v tej starosti »že presegel preprosto klasično pravljico«.
|
|
brámorka |
nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brán |
nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
braneški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi braneški oskrbnik gospod Merkas in trški advokat Janez Jurij Khosse sta dala voziti k njemu v pouk svoje sinove - in plačala.
|
|
braníka |
gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bránša |
zastar. stroka, zvrst, panoga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bráti |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bratskoslovanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi pa se, da odnos širše publike do poljskega filma še vedno veljavno in nadvse slikovito ponazarja nepozabna izkušnja avtorja pričujoče beležke: pred leti, še globoko v jugosocializmu, je v enem od ljubljanskih kinematografov s težavo sledil sicer široko sprejemljivemu poljskemu filmu (Križarji), ker so se nekateri mlajši gledalci kar naprej glasno norčevali iz ščebetajoče ("bratskoslovanske") poljske govorice.
|
|
Bráunov |
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúra |
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúren |
knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázda |
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazdáč |
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazdálnik |
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdanje |
biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdavost |
redko lastnost, značilnost brazdastega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazgotína |
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazgotíniti se |
nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bražíljka |
1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljávost |
ekspr. lastnost brbljavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbónčica |
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbòt |
glas, kot ga daje voda pri vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbotáti |
1. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbrávost |
ekspr. lastnost brbravega človeka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbúnkati |
dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčáti |
dajati tresoč se glas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčice |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirjevec, visok, dolgovrat, vojaško postaven, dinamičnih kretenj, zmeraj v temno modri obleki z belo srajco in kravato, z nazaj počesanimi lasmi in brčicami v stilu, ki asociira "glamour" okoli 1940 (npr. E. Flynn, C. Gable, oba tedaj znova odkrivana v nedavno odprti ljubljanski kinoteki), na ulici s klobukom, pomaknjenim na tilnik, in z dežnim površnikom, že čisto "vizualno" izstopa iz pretežno v tako ali drugačno sivino "zamaskiranega" zbora profesorjev Filozofske fakultete v času jugorealsocializma.
|
|
brdína |
zastar. vzpetina, breg:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdnja |
bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdovka |
bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brég |
1. pas zemlje ob vodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bregóvnica |
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bregúlja |
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brékanica |
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brémzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Disk sem že večkrat očistu (z alkoholom), ker sem mislu da je masten (tak efekt daje tudi ko bremzaš), tudi ploščice so še cele (bike ima 250 km).
|
brenčáč |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčálo |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčáti |
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brènk |
glas strune ob trzljaju s prstom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brènk |
posnema glas strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenkálo |
nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenkan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svoji glasbi združuje elemente brenkanega basa, sinkopiranih poliritmov, afriško obliko antifonalnega petja, prepletene z evropsko harmonizacijo.
|
|
brénkati |
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brénkniti |
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brentáča |
zastar. brenta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréskev |
sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
brestrničan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vino: fletna bela vina lastne pridelave, najsi gre za odprtega brestrničana ali za buteljčni chardonnay, renski rizling, kerner, muškat...
|
|
brezbárvnost |
lastnost, značilnost brezbarvnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezbazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ken pogrunta tud baseless vezi (brezbazne), a ga večina izsmeje, kasneje se jih eni oprimejo.
|
|
brezbóžje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: O rasni "teoriji" se ponavadi ne pove, kako jo je uveljavljal dunajski župan Karel Lueger, ki je bil posredno tudi Hitlerjev "učitelj", ki je nasprotoval ne le dunajskemu židovskemu duhu in ekonomiji, ampak je tudi menil, da Židje širijo brezversko brezbožje ...
|
brezbóžnost |
lastnost, značilnost brezbožnega človeka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezbréžnost |
knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezciljnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadarkoli je glasbeni umetnik predstavljen kot nekakšen brezciljnež, ki tava po svetu brezpravilnosti, je to v bistvu njegovo razvrednotenje.
|
|
brezcvétnica |
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezčústvenost |
lastnost brezčustvenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezčutno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot unproforjevci... sem brezčutno opazoval - njihove muke in bolečine - njihove likvidacije in kastracije.
|
|
brezčútnost |
lastnost brezčutnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezdajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za zanikanje vedenja o "izvirnem grehu", o brezdajni človeški naravi, odprti tako za zlo kot za dobro, vedenja, ki ga vsaka kultura goji predvsem v svoji umetnosti, včasih morda tudi v religiji, vedenja o razponu človeškega v vsakem človeku od bestialnega do sublimnega, od zla do dobrote, od resnice do laži in od ostudnega do lepote.
|
|
brezdélnik |
zastar. brezdelnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezdistančnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav te tri lastnosti (nasilna poučnost, sentimentalnost in brezdistančnost) so ljudsko povest estetsko razvrednotile in ji pomagale v literarni zgodovini v poglavje trivialne literature, kjer jo danes najhitreje najdemo pod gesloma njenih dveh najpopularnejših žanrov -- kmečke in zgodovinske povesti.
|
|
brezdúšnost |
lastnost brezdušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brézen |
zastar. marec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 
