|
blagomíselnost |
zastar. blagost, milina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagonôsen |
zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagonráven |
zastar. ki je blage, poštene nravi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagonrávje |
zastar. blaga, poštena nrav:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagonrávnost |
zastar. lastnost blagega, poštenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blágor |
1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoródnost |
zastar. plemenitost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoslávljati |
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoslòv |
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoslovíti |
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagosŕčnost |
knjiž. lastnost blagosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagostaj |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo pa tvoja želja po izginotju nestrpnih stališč tudi zares nekoč izpolnjena je potrebno odpraviti predpogoj in enega temeljnih vzrokov zaradi katerega do takih nasprotujočih si stališč sploh lahko pride in sicer manipulacijske verjetnosti oz. vsaj v prvi vrsti zmanjšati možnosti za manipulacije ljudem, ki se še dolgo ne bodo znebili svojih ideoloških prepričanj premorejo pa dovolj EGO-teističnega pohlepa da te možnosti iskoriščajo za svoj lastni blagostaj.
|
|
blagotvóren |
zastar. blagodejen, dobrodejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagougódje |
zastar. ugodje, zadovoljstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagovnoprometen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu, zlasti pa: nakup in prodaja blaga, proizvodnja, prevozne, turistične, gradbene, blagovnoprometne in kakršne koli druge storitve, pa tudi bančni, finančni, zavarovalni in podobni posli.
|
|
blagovóljen |
zastar. blagohoten, dobrohoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagovoljiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tvoja namigovanja so bila takšna kot so bila. Bila so objavljena kar nekaj časa preden si blagovoljil obrazložiti svoje zmote na tem forumu.
|
|
blagovóljnost |
zastar. blagohotnost, dobrohotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagozveneče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je dejal, je prvi dan konference skrbno poslušal, danes pa je jasno izrazil stališče Moskve do varnosti v Evropi in svetu - prijazno in blagozveneče, a trdo v svojem bistvu.
|
|
blagozvočenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morda pa je vse skupaj precej globlje blagozvočenje, saj se vendar pesnica že v naslovu sprašuje, da zakaj prav ona?
|
|
blagozvóčnost |
knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagozvoneč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Grem domov lahko noč turbokatoliki in naj vas zbudijo blagozvoneči binelni na vsakih pet minut.
|
|
blágva |
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blamiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikjer ne omenjajo, kaj jim je prišlo na pamet ob blamiranem prenosu Miss sveta (Tanja?).
|
|
blanšírati |
1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blazer |
obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blazíranost |
ekspr. lastnost blaziranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bláznica |
1. zastar. bolnica za duševne bolezni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blaznoželen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda kroženja splošne /tudi moje, tvoje/ smrti, njena neduhovna formacija, paranoična polja, utrip neoduhovljenega, iztrošenje blaznoželenega (poželjivega) kroženja, vrteči se nič, nična brezbrižnost, zastrupljajočo netočnost, smrdeča dekadenca, žabje perspektive celostnih sistemov blaznosti, so temelji splošnega duhovnega uničenja.
|
|
blážec |
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bláženec |
zastar. svetnik, blaženi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blebetaško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... en high tech arhitekturno-filozofski-nakladaški članek o visokoletečih sodobnih vizualizacijskih sredstev, reportaža ICT nagrad in na koncu bombonček v negativnem smislu: blebetaško-nakladaški članek jezikovnega "izvedenca" Blaža Prapôtnika.
|
|
blebetávost |
slabš. lastnost blebetavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blebetúlja |
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bledivka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Laccaria amethystina - vijoličasta bledivka - užitna
|
|
bledokož |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zatorej je lahko MED zelo različen - od 10-minutnega izpostavljanja na prostem za bledokožega rdečelasega človeka do ene ure ali več za temnega pigmentiranega človeka.
|
|
bledoškrlaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čašni listi in stranska venčna lista so pri škrlatnordeči kukavici speti v nekakšno zamolklo rdeče obarvano čelado, medtem ko je pahljačasta trikrpa medena ustna široko bledoškrlatno obrobljena, in v notranjosti poškropljena s pikami prav take barve.
|
|
bledotrosnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Gyroporus castaneus - rjavi bledotrosnik - zaščitena, užitna
|
|
bledo... |
kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bledúšen |
-šna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: "Za božjo voljo," je zajavkala bledušna dekla Franca in si s predpasnikom otrla potno celo, "kaj pa z materjo in otrokoma?"
|
blefarospazem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med pogostejšimi takimi stanji, ki jih zdravimo pri nas, so npr. tortikolis (preveč aktivne mišice vlečejo glavo vstran), blefarospazem ("krč" mišic, ki zapirajo oko) in hiperhidroza (preobilno znojenje).
|
|
bléjati |
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blèk |
blêka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ponekod rečejo blekom tudi domača pašta. Bleke so po tradiciji zabelili z maslenimi tropinicami, krušnimi drobtinicami ali pa so jih potresli s sladkorjem, naribanimi orehi, sirom ali skuto.
|
blekblokovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Očitno niso bili zamaskirani samo blekblokovci, saj je bil tudi ubiti zamaskiran, pa baje ni pripadal tej skupini.
|
|
bleketáti |
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blèn |
bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleskovít |
zastar. bleščeč, lesketajoč se:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleščavec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta kačjega pastirja: Calopteryx haemorrhoidalis - temni bleščavec
|
|
bleščávost |
knjiž. lastnost bleščavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleščíca |
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
blískati |
1. v presledkih močno zasvetiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blísniti |
1. na hitro močno zasvetiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blístavec |
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blítva |
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blizupomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjava je ob izbirnih možnostih enakovrednih skladenjskih vzorcev ter blizupomenskih predložnih zvez (poleg pomensko neujemalnih prevedkov) potrdila številčno povečanje predložnega inventarja od 26 v Trubarjevem prevodu do 34 v Wolfovi izdaji in Lampetovem prevodu v daljšem besedilu na račun rabe novih nepravih predlogov (npr. razen, okrog, zastran --- oba; namesto --- Lampe) ter izpričala razvojne stalnice in spremenljivke v rabi predlogov od rojstva slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju do njegove ustalitvene stopnje ob koncu 19. stoletja.
|
|
blizustoječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A to, da nas sredi samostojne, suverene, zastražene in oborožene Slovenije nekdo oropa kar iz kasarne, to pa onih Jagodnikov, Mogetov in njima blizustoječih nič ne zanima.
|
|
bližati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hmmm, izgleda, da vaši pesoti papajo samo svežo hrano in se nobenemu ni bilo potrebno ukvarjat z datumi, ki se bližajo izteku roka.
|
|
bližje |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lepa priložnost, da pojasni, zakaj NATO bolj potrebuje Slovenijo kot Slovenija NATO, zakaj je pojem Evrope vse manj jasen, kakšno je trenutno stanje na fronti slovenske ideološke polarizacije, zakaj vedno prej podvomimo v ženske kot pa v Očeta, zakaj katoliška cerkev ni etična, in seveda, zakaj smo Slovenci bližje Budi kot Mojzesu.
|
|
bljúšč |
bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bljúvanec |
nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blóden |
1. nejasen, zmeden zaradi vročice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bloker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obstaja nova generacija, ki odrašča v velikih stolpnicah, zgrajenih še za časa komunizma, kličejo se 'blokerji'.
|
|
blokerka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prve sicer niso izkoristile, v naslednjem poskusu pa je bila v napadu uspešna domača blokerka Jelena Strel-Kosmač.
|
|
blókflávta |
muz. flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; kljunasta flavta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blónd |
pog. ki ima svetle lase, plavolas:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondín |
knjiž. blondinec, plavolasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondínec |
kdor ima svetle lase, plavolasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondínka |
ženska, ki ima svetle lase, plavolaska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondinkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Blondinkin pes se je izgubil, prijateljica ji je svetovala, naj da oglas v časopis. »Le zakaj, saj ne zna brati,« je odvrnila.
|
|
blosfeldija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Blosfeldija je tista krasna bolivijska miniatura, na katero je ponosen vsak zbiratelj kaktusov in le umetniki jo uspejo dolgo obdržati na lastnih nogah.
|
|
blueser |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kryner, ki so se izkazali za vrhunske glasbenike, poleg vrhunskih zabavljačev seveda; solidni so bili tudi blueserji Alex Schulz blues band ter včeraj domači Fool Cool Jazz Orchestra, ki so vsaj napolnili avditorij in prikazali jazza v boljši in sodobnejši luči, med drugim tudi po zaslugi odlične rapperice in vokalistke Sage, čeprav je celoten projekt odlična osvežitev domačega big band ustvarjanja.
|
|
bluesiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kombinacija bluesiranja po neworleansko - največja zabloda je trditev, da New Orleans ni imel bluesa - daje nekaj krasnih premaknjenih komadov, lahkotno rolanih in vrtenih okrog par obrazcev, nekaj posamičnih solo točk in nekaj povprečnih standardov.
|
|
bluesovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stari bluesovec, ki živahno igra v osemdeseta leta, je pravi "model" vitalnosti, radoživosti in komakje videne glasbeniške spretnosti.
|
|
bluesovka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda mesec in pol dolg ekstenzivni teren je poganjal; Misisipi, Arkansas, Tennessee, Virginija, celo Washington DC ter New Orleans s preostankom Louisiane so pred radovednimi bledoličnimi folkniškimi ušesi skrivali imenitne muzičiste, bluesovce in bluesovke - večina jih je štela blizu šestdeset.
|
|
blùnk |
posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blúščec |
bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bòb |
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bóben |
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bóber |
vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobljáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnarica |
1. zastar. bobnarjeva žena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobnarkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po zraku so namreč frčale majice: basistova, kitaristova in končno - bobnarkina.
|
|
bobnéti |
1. dajati močne, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobòt |
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobotáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobóvnik |
nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôdčec |
bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôdec |
star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodíca |
šilast izrastek pri živalih ali rastlinah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodíčevje |
bodičasto, trnato grmovje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodičita |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Intuitivna izbira je možna pri povsem obvladanem umu, ko je modrost globoko zasidrana v njem, ko razvijemo "popolnoma prebujen, sočuten um", ki mu budisti pravimo bodičita.
|
|
bodíčje |
bodičasto, trnato grmovje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodikavost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učenci so le s težavo presajali odrastke zaradi bodikavosti, vendar so se veselili različnih oblik.
|
|
bodikin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ste se že kdaj posvetili bodikinim listom? Take z valovitim, bodečim listnim rogom, ki je tipičen za mlade, iz semena zrasle rastline, najdemo le na spodnjih vejah.
|
|
bodikljavo |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neprehodnih poti v resnici ni, / so le neprehojene, ki vabijo korak neznan, še preden se zdani, / da skoz grmičje usode bodikljavo / brez prask strahu prebije se na plano.
|
|
bodikolisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Botanično je zanimiv zato, ker je nastal s križanjem bodikolistne mahonije (Mahonia aquifolium) in navadnega češmina (Berberis vulgaris), predstavnikov različnih rodov.
|
|
bodljíkovje |
bodljikave rastline:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodnantski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lepe so bodnantske grogovite, golocvetni jasmin in pritlikava forsitija. V oddelku rožnic cvetijo moretinijeva rana sliva, rdečelistna sliva in japonska napiljenolistna češnja, v aleji magnolij pa se razcvetajo zvezdaste in sulanževe magnolije.
|
|
bodóčnost |
1. čas, ki bo prišel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodonéža |
nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 
