|
včàsi |
nar. severovzhodno takoj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdéti |
1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdévati |
1. dajati kaj v uho šivanke tako, da pride skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvalénten |
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
védež |
1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vedeževáti |
na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vékomaj |
1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velestrokovnjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
veléti |
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèleučenják |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
velévati |
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veljáštvo |
lastnost, značilnost veljakov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížiti |
ekspr. 1. nezakonito prekupčevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížkati |
obrt. šivati krojene dele pletenin tako, da gre igla pri vsakem vbodu skozi petlji delov, ne da bi prebodla njune niti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížnik |
ekspr. nezakonit prekupčevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížništvo |
ekspr. nezakonito prekupčevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verzologíja |
lit. nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véšč |
1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veščák |
knjiž. kdor zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost, zlasti strokovno; poznavalec, strokovnjak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véto |
jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vetrenják |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
víceprvák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vídec |
1. kdor na osnovi kakih znakov vidi neznane, prihodnje stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vídeokaséta |
kaseta z magnetnim trakom, slikovna kaseta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
videotrak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vidírati |
knjiž. z znakom v označiti, da je kaj napisanega videno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijáčiti |
rib. loviti ribe tako, da se vržena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na {ribiško} kolesce:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijáčnica |
1. geom. črta, ki jo dela točka, enakomerno se vrteča okrog določene premice in enakomerno se gibajoča v smeri te premice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijakárna |
obrat za izdelavo vijakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijúga |
neenakomerno kriva črta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vikúnja |
zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vilinjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vinotéka |
urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
viskáča |
zool. južnoameriški glodavec z zgoraj rdečkasto sivo in spodaj belo, gosto, mehko dlako, Lagostomus maximus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
visokotláčen |
teh. nanašajoč se na področje sorazmerno visokih tlakov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vís máior |
1. jur. nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; višja sila:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víšek |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
višnják |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vitraj |
um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vizíta |
1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vížla |
večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vlákar |
ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vléčnica |
1. žičnica na smučišču, ki vleče smučarje navkreber tako, da drsijo s smučmi po snegu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vnapréj |
1. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vnapréjšnji |
1. ki se uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vnéma |
velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodítelj |
1. kdor vodi kako skupino, skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vojášnica |
stavba za bivanje vojakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vólnat |
1. porasel z volni podobno dlako, izrastki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vozáč |
1. kdor se redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpériti |
knjiž., navadno v zvezi vperiti v glavo z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo sprejme kako mnenje, se za kaj odloči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplív |
1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplívati |
1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrednôtiti |
določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrética |
zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhúnec |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕsten |
zastar., navadno v povedni rabi enak, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstíca |
1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕša |
iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtávka |
1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrvívka |
vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákikrat |
vsakokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákrat |
star. vsakokrat, vsakič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákršen |
izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèlejšnji |
knjiž., redko nenehen, vsakokraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbrnéti |
oddati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgledováti se |
delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhodíšče |
astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznemíriti |
1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznemírjati |
1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzpostáviti |
1. narediti, da začne obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzpostávljati |
1. delati, prizadevati si, da začenja obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrájnik |
teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvòj |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavnjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabléjati |
1. oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zableketáti |
oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabóga |
pog., v nikalnih stavkih 1. nikakor:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrazgotíniti se |
nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrenčáti |
oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrnéti |
1. dati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabŕskati |
1. zakopati s kremplji, prsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvréti |
dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadélati |
1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelováti |
1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadostíti |
1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadostováti |
biti v skladu s pričakovano, zahtevano, potrebno količino, mero:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadóščati |
1. biti v skladu s pričakovano, zahtevano količino, mero:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadoščênje |
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljív |
1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕga |
priprava za zapenjanje česa, sestavljena iz dveh trakov z zobci ob notranjem robu, ki se s potegom drseče priprave odpira ali zapira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagré |
nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrínjati |
1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrízenec |
ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.819 3.919 4.019 4.119 4.219 4.319 4.419 4.519 4.619 4.719 
