besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ako   zadetki: 4.519-4.618



tíkták  posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tirán  1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tiraníja  1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
titanomanijak  m, vir: N; povezave: nova beseda
tjúlenj  morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlačàn  1. v fevdalizmu podložnik, ki je dolžen opravljati tlako:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlačániti  1. v fevdalizmu biti tlačan, opravljati tlako:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlákar  star. tlakovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlákati  star. tlakovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolažíti  1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tôlpa  1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toluén  kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tón  1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tonalitéta  muz. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torbák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda
tornádo  meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
torzíja  1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trákar  nekdaj izdelovalec trakov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transkrípcija  1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transportêr  1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trávnjak  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
trdítev  misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdíti  izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdodlák  ki ima trdo dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trečák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda
trétjerazréden  ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trétjevŕsten  ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu; tretjerazreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trideseták  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
trienále  vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trigonálen  min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trinítrotoluén  kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trinítrotoluól  voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trípóljen  agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripsín  biol., kem. encim trebušne slinavke, ki pospešuje presnovo beljakovin v manjše molekule:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trirób  geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríštéven  v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tritól  nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trítráčen  um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trívalénten  kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trízvók  muz. akord iz treh različnih tonov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trkljáti  premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trójnost  obstajanje treh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróp  nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tróskòk  šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trotíl  voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
troznak  m, vir: N; povezave: nova beseda
trózvók  muz. akord iz treh različnih tonov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕpen  1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubógati  1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učinkovít  1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugódnik  star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukàz  1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
ukázati  1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ukazováti  1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uláka  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
uležáti se  z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últradesníčarski  polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrafílter  teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrardèč  fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven; infrardeč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últravijóličen  fiz. ki ima tako majhno valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrazvóčen  fiz. ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrazvók  fiz. zvok, ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
umetnják  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upírati  1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upréti  1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnílovka  publ. izenačevanje osebnih dohodkov neglede na količino, kakovost dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urédba  1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úren  ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóda  1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávanka  preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávati  1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáva  temeljni zakon države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustáven  nanašajoč se na ustavo, zakon:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréznik  1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utéha  kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utríp  1. vsak od malo zaznavnih, rahlih, navadno enakomernih gibov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrípati  1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvrstíti  1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvŕščati  1. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpácija  knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpátor  knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpírati  knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váditi  1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vájenec  do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vájenka  do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vákuum  1. prostor z zelo znižanim tlakom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
valénca  1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valíti  1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vàlje  nar. takoj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valóvnica  knjiž. navadno enakomerno valovita črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várdar  cigareta slabše kakovosti z imenom Vardar:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varoválka  1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.819 3.919 4.019 4.119 4.219 4.319 4.419 4.519 4.619 4.719  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA