tíkták |
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tirán |
1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tiraníja |
1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
titanomanijak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
tjúlenj |
morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tlačàn |
1. v fevdalizmu podložnik, ki je dolžen opravljati tlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tlačániti |
1. v fevdalizmu biti tlačan, opravljati tlako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tlákar |
star. tlakovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tlákati |
star. tlakovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tolažíti |
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tôlpa |
1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
toluén |
kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tón |
1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tonalitéta |
muz. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
torbák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
tornádo |
meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
torzíja |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trákar |
nekdaj izdelovalec trakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
transkrípcija |
1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
transportêr |
1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trávnjak |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trdítev |
misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trdíti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trdodlák |
ki ima trdo dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trečák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
trétjerazréden |
ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trétjevŕsten |
ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu; tretjerazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trideseták |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trienále |
vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trigonálen |
min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trinítrotoluén |
kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trinítrotoluól |
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trípóljen |
agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tripsín |
biol., kem. encim trebušne slinavke, ki pospešuje presnovo beljakovin v manjše molekule:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trirób |
geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tríštéven |
v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tritól |
nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trítráčen |
um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trívalénten |
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trízvók |
muz. akord iz treh različnih tonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trkljáti |
premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trójnost |
obstajanje treh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tróp |
nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tróskòk |
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trotíl |
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
troznak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
trózvók |
muz. akord iz treh različnih tonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕpen |
1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tušírati |
šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubógati |
1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
učárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
učinkovít |
1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnik |
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukàz |
1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
ukázati |
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ukazováti |
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukléti |
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uláka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uležáti se |
z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últradesníčarski |
polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últrafílter |
teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últrardèč |
fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven; infrardeč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últravijóličen |
fiz. ki ima tako majhno valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últrazvóčen |
fiz. ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
últrazvók |
fiz. zvok, ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
umetnják |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
unciála |
1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
upénjati se |
nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
upírati |
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
upréti |
1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uravnílovka |
publ. izenačevanje osebnih dohodkov neglede na količino, kakovost dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédba |
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urékati |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úren |
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uročíti |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usóda |
1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspávanka |
preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspávati |
1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustáva |
temeljni zakon države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ustáven |
nanašajoč se na ustavo, zakon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utríp |
1. vsak od malo zaznavnih, rahlih, navadno enakomernih gibov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utrípati |
1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvrstíti |
1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvŕščati |
1. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uzurpácija |
knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uzurpátor |
knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uzurpírati |
knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
váditi |
1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vájenec |
do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vájenka |
do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vákuum |
1. prostor z zelo znižanim tlakom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
valénca |
1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
valíti |
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vàlje |
nar. takoj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
valóvnica |
knjiž. navadno enakomerno valovita črta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
várdar |
cigareta slabše kakovosti z imenom Vardar:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
varoválka |
1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|