nagomíliti |
ekspr. nakopičiti, nagrmaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nájti |
1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
najúžinati se |
nar. najesti se pri kosilu; nakositi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nakápati |
1. redko nakopavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nakládati |
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nakljúčen |
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev; slučajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nakljúčje |
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
náklo |
star. nakovalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
nakràt |
star. naenkrat, nepričakovano:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nalágati |
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naletávati |
1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naletéti |
1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nalík |
zastar., z dajalnikom za izražanje podobnosti; kakor, kot:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nalívek |
knjiž. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naložíti |
1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nanáglo |
1. nepričakovano, nenadoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nanágloma |
knjiž. 1. nepričakovano, nenadoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napíhniti |
1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napihoválka |
nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napihováti |
1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napótek |
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napotílo |
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naprédek |
prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narepénčiti se |
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nargíla |
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nargilé |
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naročník |
1. kdor naroča kako blago, storitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naséči |
nar. nakositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasélje |
del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastaníšče |
knjiž. kraj, prostor nastanitve, navadno vojakov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasukljáti |
ekspr. nakodrati, naviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasvédrati |
ekspr. nakodrati, naviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
našepetáti |
ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navdúšenje |
1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navduševáti |
1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navdúšiti |
1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navodílo |
nav. mn. kar pojasnjuje, določa, kako se kaj dela, s čim ravna:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
návplij |
zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navrhovátiti |
star. naložiti, nakopičiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navzémati se |
z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navzéti se |
z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nazádnje |
1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nazôvi... |
zastar. tako imenovani, laži ...:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèadekváten |
neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
neándertalec |
antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèenačáj |
mat. znak za neenakost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
négo |
1. star. kakor; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nemrtvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
nemúden |
star. hiter, takojšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nènadéjan |
knjiž. nepričakovan, nepredviden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
néokapitalízem |
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèpostáven |
star. nezakonit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèpostávnost |
star. nezakonitost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèpredúšen |
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèprevíden |
zastar. nepričakovan, nepredviden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèprodúšen |
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
neróden |
1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèslúten |
1. knjiž. nepričakovan, nepredviden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nêsti |
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nestŕpen |
ki čuti, izraža {trenutno} vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nét |
nižje pog. kovica, zakovica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Newtonov |
fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti;; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nezanesenjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
neznano... |
kakor neznanokaj, neznanokakšen, neznanokam, neznanokje ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nežno... |
kakor nežnolep, nežnordeč ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nizkotláčen |
teh. nanašajoč se na področje sorazmerno nizkih tlakov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nórma |
1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
normálen |
1. ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
normatíven |
nanašajoč se na normo, pravilo, zakon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
normírati |
1. s predpisom, zakonom določiti, kakšno sme, mora kaj biti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nosílec |
navadno z rodilnikom 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nosílka |
navadno z rodilnikom 1. ženska, ki drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanjo, in hodi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nosíti |
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in {večkrat} hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nosljáti |
1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
notácija |
1. sistem znakov za zapisovanje glasbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
novéla |
1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
novelírati |
jur. spremeniti, dopolniti veljavni zakon:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novínec |
kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novínka |
ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novofundlándec |
vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
núdelj |
1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
núkleoproteín |
biol., kem. organska spojina iz beljakovin in nukleinskih kislin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nunčak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
obárvati |
1. dati čemu kako barvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obče... |
kakor občekoristen, občeveljaven ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
óbel |
omejen na eni strani z enakomerno ukrivljeno ploskvijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obésiti |
1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obéšati |
1. nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obhódnik |
1. nekdaj kdor opravlja kako pot z določenim namenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
objémen |
teh., navadno v zvezah: objemni kot kot, ki ga tvorita jermenica in jermen; objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obkljúkati |
1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obláčje |
knjiž. več oblakov, oblaki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oblásten |
1. ki rad ukazuje, zapoveduje in se vede do drugih tako, kot da so pod njegovo oblastjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obnávljati |
1. delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obnovíti |
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obstránec |
knjiž. kdor ni vključen v kako skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obvládati |
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obvladováti |
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|