besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ako   zadetki: 3.501-3.600



incidènt  nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indeksírati  elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínfrardèč  fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínfrazvók  fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
infúz  farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inhalírati  zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iniciatíva  kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
insêrt  knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
institucionalizírati  publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
intenzivírati  1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
interferón  biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
internacionalízem  1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intestáten  jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intonácija  1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intonírati  1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ísto  zastar. tudi, prav tako:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istoiménski  ki ima isto, enako ime:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istoléžen  geom. enakoležen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istovétnost  publ. identičnost, enakost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istovréden  knjiž. enakovreden, ekvivalenten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istriján  gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istrijánec  1. gonič s kratko ali resasto dlako:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ítak  1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbírek  kar ostane po izbiranju, navadno slabše kakovosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izčŕtkati  narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izenačeváti  1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izenáčiti  1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgubíti  1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgúbljati  1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izjalávljati se  ne dajati {pričakovanega} uspeha, rezultata:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izjalovíti se  ne dati {pričakovanega} uspeha, rezultata:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkolíčiti  grad. zakoličiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkorak  m, vir: N; povezave: nova beseda
izkrvavíti  agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlákati  nar. štajersko izlačniti, izlakotiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izluževáti  kem. izločevati snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlúžiti  1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
iznenáda  nepričakovano, naenkrat:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
iznenáden  knjiž., redko nepričakovan, nenaden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izobár  fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izobáta  geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izogamíja  biol. spolno razmnoževanje z enako velikimi spolnimi celicami; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izogeotêrma  geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izogóna  geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} deklinacijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izogonálen  geom. ki ima enake kote; enakokoten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izohiéta  meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako količino padavin v določenem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izohrón  knjiž. ki traja enako dolgo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izoklína  geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} inklinacijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izomêr  kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izomeríja  kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izotêrma  1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izotrópen  fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izparívati  1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izplahováti  nar. izplakovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpláka  voda, ki ostane po izplakovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpodrépiti  nagnati, spoditi koga, tako da se za njim kaj vrže:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpolnjevánka  uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvéden  1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvések  znamenje, tabla, postavljena navadno pravokotno na stavbo, ki kaže na kako obrtno dejavnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvídnica  1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvijáč  orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvŕšen  ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvršílen  1. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jačína  redko jakost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ják  zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jásen  1. ki je brez oblakov, megle:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasníti  1. delati, da je kaj brez oblakov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáj  enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáti  1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jeklénka  1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jétrva  zastar. žena moževega brata; svakova žena, svakinja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jugovojak  m, vir: N; povezave: nova beseda
kabák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
kadénca  muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kadencírati  muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kajakáš  šport. športnik, ki goji veslanje s kajakom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kajnè  izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kajnèda  ekspr. izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kák  raba peša 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kákršen  1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na kakovost, lastnost, značilnost:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kákršenkóli  izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari:; zaim., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kákšen  1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
káldrma  v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamenjak  m, vir: N; povezave: nova beseda
kámenkóst  star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamufláža  voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kancerogén  med. ki povzroča raka, rakotvoren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
karakúl  v zvezah: agr. karakul ovca ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; usnj. karakul krzno dragoceno krzno karakul ovce; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
karcinogén  med. ki povzroča raka, rakotvoren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
karkoliže  zaim., vir: I; povezave: najdi.si Primer: "Slučajno" se tema razpisa ujema z temo, o kateri sta se "neformalno" pogovarjala naš junak (študent česarkoliže, zaposlen na Državi in spoštovani profesor (zaradi enakosti spolov je to lahko tudi profesorica), ki si z dotičnim zavodom (verjetno privatnim) debeli tanke koščke kruha.
kartón  1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kašmírka  koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
katáster  uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kázati  1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kazeín  biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kèc  1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kélvin  fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
Kélvinov  fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kepén  star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
keratín  biol., kem. beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA