incidènt |
nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
indeksírati |
elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ínfrardèč |
fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ínfrazvók |
fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
infúz |
farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
inhalírati |
zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iniciatíva |
kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
insêrt |
knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
institucionalizírati |
publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
intenzivírati |
1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
interferón |
biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
internacionalízem |
1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intestáten |
jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intonácija |
1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intonírati |
1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ísto |
zastar. tudi, prav tako:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istoiménski |
ki ima isto, enako ime:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istoléžen |
geom. enakoležen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istovétnost |
publ. identičnost, enakost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istovréden |
knjiž. enakovreden, ekvivalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istriján |
gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
istrijánec |
1. gonič s kratko ali resasto dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ítak |
1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izbírek |
kar ostane po izbiranju, navadno slabše kakovosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izčŕtkati |
narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izenačeváti |
1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izenáčiti |
1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izgubíti |
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izgúbljati |
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izjalávljati se |
ne dajati {pričakovanega} uspeha, rezultata:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izjalovíti se |
ne dati {pričakovanega} uspeha, rezultata:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkolíčiti |
grad. zakoličiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkorak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izkrvavíti |
agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izlákati |
nar. štajersko izlačniti, izlakotiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izluževáti |
kem. izločevati snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izlúžiti |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iznenáda |
nepričakovano, naenkrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iznenáden |
knjiž., redko nepričakovan, nenaden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izobár |
fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izobáta |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izogamíja |
biol. spolno razmnoževanje z enako velikimi spolnimi celicami; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izogeotêrma |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izogóna |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} deklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izogonálen |
geom. ki ima enake kote; enakokoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izohiéta |
meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako količino padavin v določenem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izohrón |
knjiž. ki traja enako dolgo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izoklína |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} inklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izomêr |
kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izomeríja |
kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izotêrma |
1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izotrópen |
fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izparívati |
1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izplahováti |
nar. izplakovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izpláka |
voda, ki ostane po izplakovanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpodrépiti |
nagnati, spoditi koga, tako da se za njim kaj vrže:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izpolnjevánka |
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvéden |
1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvések |
znamenje, tabla, postavljena navadno pravokotno na stavbo, ki kaže na kako obrtno dejavnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvídnica |
1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvijáč |
orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvŕšen |
ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršílen |
1. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jačína |
redko jakost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ják |
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jásen |
1. ki je brez oblakov, megle:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jasníti |
1. delati, da je kaj brez oblakov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ječáj |
enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ječáti |
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jeklénka |
1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jétrva |
zastar. žena moževega brata; svakova žena, svakinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jugovojak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kabák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kadénca |
muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kadencírati |
muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kajakáš |
šport. športnik, ki goji veslanje s kajakom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kajnè |
izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kajnèda |
ekspr. izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kák |
raba peša 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kákršen |
1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na kakovost, lastnost, značilnost:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kákršenkóli |
izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
kákšen |
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
káldrma |
v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kamenjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kámenkóst |
star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kamufláža |
voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kancerogén |
med. ki povzroča raka, rakotvoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karakúl |
v zvezah: agr. karakul ovca ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; usnj. karakul krzno dragoceno krzno karakul ovce; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karcinogén |
med. ki povzroča raka, rakotvoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karkoliže |
zaim., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Slučajno" se tema razpisa ujema z temo, o kateri sta se "neformalno" pogovarjala naš junak (študent česarkoliže, zaposlen na Državi in spoštovani profesor (zaradi enakosti spolov je to lahko tudi profesorica), ki si z dotičnim zavodom (verjetno privatnim) debeli tanke koščke kruha.
|
kartón |
1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kašmírka |
koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
katáster |
uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kázati |
1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
kazeín |
biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kèc |
1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
kélvin |
fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
Kélvinov |
fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kepén |
star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
keratín |
biol., kem. beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|