besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ako   zadetki: 3.419-3.518



fotogrametríja  geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotolak  m, vir: I; povezave: najdi.si
frčak  m, vir: N; povezave: nova beseda
fungírati  publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
funkcionár  kdor opravlja kako funkcijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
funkcionárka  ženska, ki opravlja kako funkcijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
funkcionírati  navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
furír  voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gáča  1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gáčast  navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gáčiti  polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galonírati  knjiž. našiti okrasne trakove:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gára  nar. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gazométer  teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibálec  knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibálo  1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gimnaestráda  šport. vsako četrto leto prirejena mednarodna telovadna prireditev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gírobus  teh. cestno vozilo, ki ga poganja v vztrajniku nakopičena energija; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
glád  1. občutek potrebe po jedi; lakota:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gladkodlák  ki ima gladko, ravno dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gladkorép  redko ki ima rep z gladko, ravno dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gládov  nar. požrešen, lakomen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
glasílec  knjiž., redko, s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasník  1. s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavníčast  nazobčan kakor glavnik:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavopŕsje  zool. iz glave in oprsja zrasli del telesa rakov in pajkovcev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globulín  biol., kem. enostavna, v vodi netopna beljakovina, sestavina krvi, jajc, žita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glutén  biol., kem. lepljiva beljakovina v žitnem zrnu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glutín  kem. očiščena, v vodi topna lepljiva beljakovina, pridobljena z ekstrakcijo iz kosti; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnêsti  povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gognjáti  redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gomólj  odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gonílec  knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorgóna  v grški mitologiji vsako od treh ženskih bitij s kačami namesto las in s pogledom, ob katerem človek okamni; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goséničarka  zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostodlák  ki ima gosto dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostorún  knjiž. ki ima gosto runo, dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostovanjščak  m, vir: N; povezave: nova beseda
grád  1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grajščak  m, vir: N; povezave: nova beseda
grák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
granít  zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
graščákinja  graščakova žena ali lastnica gradu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
graščína  v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grotésk  tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grotésken  tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gumak  m, vir: N; povezave: nova beseda
gvanín  kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
hálva  orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
handicap  šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
harmonizírati  1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
helánca  tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hermelín  podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hermétičen  ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidrolíza  kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidropak  m, vir: N; povezave: nova beseda
hiperpismenjak  m, vir: N; povezave: nova beseda
hipokávst  pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
histón  biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
híter  1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hi-fi  žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov:; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hláče  oblačilo, zlasti moško, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hmelják  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
hohnjáti  govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homologíja  knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homoním  lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hôpsati  pog., ekspr. poskakovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hórda  slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hrbtnjak  m, vir: N; povezave: nova beseda
hrústati  1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
íbar  cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idéjnik  knjiž. kdor se zavzema za kako idejo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idéntičnost  lastnost, značilnost identičnega; istovetnost, enakost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ignorírati  nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ikozaéder  geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìlegitímen  knjiž. nezakonski, nezakonit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imitátor  1. kdor dela kaj čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imitírati  1. delati kaj čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impúlz  1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imunitéta  1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìnadekváten  knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
incidènt  nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indeksírati  elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínfrardèč  fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínfrazvók  fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
infúz  farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inhalírati  zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iniciatíva  kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
insêrt  knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
institucionalizírati  publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
intenzivírati  1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
interferón  biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
internacionalízem  1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intestáten  jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intonácija  1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intonírati  1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ísto  zastar. tudi, prav tako:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istoiménski  ki ima isto, enako ime:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istoléžen  geom. enakoležen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   2.919 3.019 3.119 3.219 3.319 3.419 3.519 3.619 3.719 3.819  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA