|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvóvijáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Število vezav (linking number; Verknüpfungszahl) je število prekrižanj dveh trakov pri zaprti-krožni dvovijačni molekuli.
|
dvózbórničen |
ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
dvozob |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
|
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
|
dvóžénstvo |
zakon moža z dvema ženama hkrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džogi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
|
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
egalitáren |
soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalitarízem |
soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalizírati |
knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egomanijak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksekutíva |
knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekutíven |
knjiž. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksorcíst |
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspánder |
šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvatoriál |
astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvinókcij |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elán |
velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elastín |
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja prožna vlakna vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eldorádo |
knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elémi |
kem. rumen izcedek iz nekaterih tropskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíta |
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipácija |
pridobitev enakopravnega položaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipírati se |
pridobiti si enakopraven položaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embárgo |
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emblém |
likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
embolíja |
med. zamašitev žile, navadno odvodnice, s strjeno krvjo, maščobo ali zrakom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enačáj |
mat. znak za enakost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encím |
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
endogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodómen |
1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enólik |
star. enako velik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolómen |
min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoméren |
star. enakomeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôten |
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênožénstvo |
zakon moža z eno ženo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóksi |
kem., v zvezi epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etcétera |
knjiž. in tako dalje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
evaporácija |
teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporírati |
teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evritmíja |
knjiž. enakomernost ritma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáčuk |
nar. vzhodno nezakonski otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fading |
rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fájfa |
1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faktótum |
knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
famílija |
1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátik |
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanatízem |
strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federácija |
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
feminístka |
v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminízem |
1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fermènt |
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fibrinogén |
biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fibroín |
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figuránt |
1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
financírati |
denarno omogočati kako delo, dejavnost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fitofarmak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fizikalízem |
filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flammé |
tekst. tkanina za ženske obleke iz preje, potiskane tako, da se barva preliva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flíkati |
pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foliírati |
adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fonotéka |
sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórmula |
1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fórte |
muz., označba za jakost izvajanja glasno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fortíssimo |
muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fotogéničen |
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
2.819 2.919 3.019 3.119 3.219 3.319 3.419 3.519 3.619 3.719 
