|
dvóčlén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost = , neenakost ? večje od >, manjše od <.
|
dvódómen |
1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoglavka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredstvo ni dovolj učinkovito za zatiranje plevelov kot so: lakota ( Galium spp.), žarkasta dvoglavka ( Bifora radians ), jetičnik ( Veronica spp.), poljski mak ( Papaver rhoeas ), njivska vijolica ( Viola arvensis ).
|
|
dvogumben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Okenski sistem Workbench je takoj spočetka podpiral dvogumbno miš in številne, za tisti čas hudo napredne elemente.
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvojnoračunalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.
|
|
dvójnost |
prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokrožje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V očišče sem si dajal vse podobe tebe, vse prispodobe nje, ki me je večkrat zakovala v dvokrožja in zaokroževanja.
|
|
dvolevorok |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko je šele pri nas takih "turkov", ko je pa država tako radodarna do "dvolevorokih".
|
|
dvomililitrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako dobljeni lipidni koncentrat lahko shranimo v količinah, primernih za enkratno porabo pri poskusu (eno ali dvomililitrske stekleničke).
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvómóštvo |
zakon žene z dvema možema hkrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem na trodnevno/dvonočno jadranje okoli Whitsunday Islands - odlično (sicer je pa tako vse, kar sem do sedaj počel :)))
|
|
dvookroglast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
|
|
dvookularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta proces simulira človeški dvookularni pogled, tako da opazovalec lahko določi prostorske objekte, kot bi bili fizične entitete v realnem prostoru.
|
|
dvoparametrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opredelite parametre individualne psihofizikalne funkcije (v dvoparametrskem potenčnem zakonu sta to n in k, če uporabite drugačen model regresije, pa ustrezni ostali parametri).
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoprostor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izhodiščni kvantitativni prostor je fizikalen, rezultirajoči kvalitativni dvoprostor pa subjektiven, vendar je lahko tako že na predpsihološki oziroma na biološki stopnji.
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvoslojnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav tako je dobrih deset minut dlje bral dvoslojnika.
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvótráčen |
um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvalénten |
kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvóvijáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Število vezav (linking number; Verknüpfungszahl) je število prekrižanj dveh trakov pri zaprti-krožni dvovijačni molekuli.
|
dvózbórničen |
ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
dvozob |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
|
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
|
dvóžénstvo |
zakon moža z dvema ženama hkrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džogi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
|
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
egalitáren |
soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalitarízem |
soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalizírati |
knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egomanijak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksekutíva |
knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekutíven |
knjiž. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksorcíst |
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspánder |
šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvatoriál |
astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvinókcij |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elán |
velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elastín |
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja prožna vlakna vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eldorádo |
knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elémi |
kem. rumen izcedek iz nekaterih tropskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíta |
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipácija |
pridobitev enakopravnega položaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipírati se |
pridobiti si enakopraven položaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embárgo |
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emblém |
likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
embolíja |
med. zamašitev žile, navadno odvodnice, s strjeno krvjo, maščobo ali zrakom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enačáj |
mat. znak za enakost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encím |
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
endogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodómen |
1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enólik |
star. enako velik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolómen |
min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoméren |
star. enakomeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôten |
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênožénstvo |
zakon moža z eno ženo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóksi |
kem., v zvezi epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etcétera |
knjiž. in tako dalje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
evaporácija |
teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporírati |
teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evritmíja |
knjiž. enakomernost ritma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáčuk |
nar. vzhodno nezakonski otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fading |
rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fájfa |
1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faktótum |
knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
famílija |
1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátik |
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanatízem |
strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 
