besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ak   zadetki: 18.141-18.240



stríga  nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stritarjánski  tak kot pri Stritarju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stríža  1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strižína  lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stróg  1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strôjničar  vojak, izurjen za ravnanje s strojnico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokóven  nanašajoč se na strokovnjake ali stroko:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokovnjáški  1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stròp  vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strúja  knjiž. 1. tok vode, zraka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strújati  knjiž. teči, pretakati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strújiti  knjiž. teči, pretakati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
struktúra  1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strúženka  um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
studênčar  knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
studiózus  zastar. študent, dijak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbdominánten  muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
subjektivírati  knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
subjektivizírati  knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbkultúra  posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sublimácija  1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sublimírati  1. knjiž. spreminjati, preusmerjati kaka nagnjenja, težnje na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbmikroskópski  tako majhen, da se ne vidi niti z mikroskopom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
subordinírati  knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbspecialíst  knjiž. specialist za ožje področje kake stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sufražétka  zlasti v Angliji, v začetku 20. stoletja pripadnica gibanja za volilno pravico in enakopravnost žensk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súkanček  nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sulfíd  kem. spojina žvepla s kakim elementom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sulfonamíd  farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súličar  nekdaj vojak, oborožen s sulico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súltanka  v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súmiti  1. brez {potrjenega} dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súrdopedagóg  strokovnjak za surdopedagogiko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sušljív  teh. ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svaljkáti  premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svástika  1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sváštvo  razmerje med svaki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svečán  1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svèt  1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetlo...  kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetováti  1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svíla  1. vlakna iz kokonov sviloprejke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svinjáček  ekspr. manjšalnica od svinjak, hlev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svitoglàv  min., v zvezah: rjavi svitoglav rudnina vlaknati železov hidroksid; rusi svitoglav rudnina vlaknati hematit z gladko površino; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôda  1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôden  1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnjáški  nanašajoč se na svobodnjake ali svobodnjaštvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnjáštvo  1. zgod., v fevdalizmu {družbeni} položaj svobodnjakov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svórnik  1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šamán  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šamánstvo  pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šamarjánka  etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampánjec  1. agr. kakovostno peneče {se} vino iz francoske pokrajine Champagne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampinjón  bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampión  publ. 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampionát  publ. športno tekmovanje za naslov prvaka; prvenstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampiónka  publ. prvakinja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampiónstvo  publ. dejstvo, da je kdo prvak:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántung  tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šápa  nar. kamniti obod kraškega vodnjaka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šápelj  etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarlatán  slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarnír  teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šárplanínec  vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šártka  nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šávsati  hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šávsniti  hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščápniti  hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščèk  posnema glas srake:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščetína  trša dlaka, zlasti pri prašiču:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščúkast  ekspr. tak kot pri ščuki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščúrkast  ekspr. tak kot pri ščurku:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéf  kdor vodi delo kake delovne enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéf  nar. vzhodno priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine; natega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šejk  hiter ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šelè  1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šéleshámer  papir. kakovosten bel risalni papir zahodnonemške tovarne Schoellershammer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéma  1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šematízem  publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šenílja  tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šentflorjánstvo  lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestdesetína  del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestdesetínka  del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šesterostòp  vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestílo  priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestína  del na šest enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestnajstína  del na šestnajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéstodstóten  ki znaša šest odstotkov kake celote:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestomér  lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šífra  dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
šifránt  1. strokovnjak za šifriranje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šifrántka  strokovnjakinja za šifriranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šifrêr  strokovnjak za šifriranje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šifrêrka  strokovnjakinja za šifriranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šímfati  nižje pog. kritizirati, očitati napake:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šimpánz  človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šípa  kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širokonóg  knjiž. ki ima široko razmaknjene noge:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škalír  nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škàmp  zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   17.641 17.741 17.841 17.941 18.041 18.141 18.241 18.341 18.441 18.541  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA