besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ab   zadetki: 8.923-9.022



staničevína  1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staničnína  teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starčè  slabš. starec:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
starúh  slabš. starec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starúha  slabš. starka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starúhast  slabš. star:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státik  strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
statístika  1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
Stáufferjev  strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stáž  1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stažírati  delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stažíst  kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stehnizírati  usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stélja  1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steljívo  agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stežáj  star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stikávt  slabš. kdor {rad} stika, išče:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stíl  1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stilíst  kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stilizírati  1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stirén  kem. brezbarvna tekočina z močnim vonjem, ki se uporablja za pridobivanje polistirena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskáč  1. slabš. pretirano varčen, skop človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskáški  slabš. pretirano varčen, skop:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskáštvo  slabš. pretirana varčnost, skopost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskàv  slabš. pretirano varčen, skop:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskávost  slabš. pretirana varčnost, skopost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stiskávt  slabš. pretirano varčen, skop človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stísnjenec  slabš. pretirano varčen, skop človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stójnost  knjiž. stabilnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stókati  1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strášen  navadno v povedni rabi strašljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
strelívo  kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
streljárna  knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
streljárnica  zastar. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stremúh  slabš. kdor si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stremúški  slabš. ki si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stremúštvo  slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokovnjákar  slabš. kdor s svojim ravnanjem kaže navidezno, pretirano strokovnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokovnjákarstvo  slabš. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stróšek  nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strpínčiti  s trpinčenjem izčrpati, oslabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
strugálen  usnj. ki se uporablja za struganje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stvòr  1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbnormála  geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súk  v arabskem okolju trgovska ulica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súkanec  1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súkno  groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súličarka  bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súmiti  1. brez {potrjenega} dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetléti  1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlíkati se  oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetohlínec  slabš. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetohlíniti  slabš. kazati se, delati se poštenega, pobožnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetohlínka  slabš. ženska, ki se kaže, se dela pošteno, pobožno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetohlínski  slabš. ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetohlínstvo  slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svinčénka  svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svinjaríja  slabš. 1. umazanija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svinjáriti  1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svinjáti  slabš. 1. mazati, onesnaževati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svínjstvo  slabš. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnjákar  slabš. svobodomislec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svoját  slabš. ničvredni, malovredni ljudje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
š  š êša tudi š-ja, dvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šáh  1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šájdesen  etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šájka  nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šála  1. neresen, smešen ali zabaven dogodek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šantáč  slabš. šepavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántast  slabš. šepast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šantáti  slabš. šepati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántav  slabš. šepast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántavec  slabš. šepavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántavost  slabš. šepavost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šára  nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarlatán  slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarlatánstvo  slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarpíja  med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šaržêr  žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šatírati  žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šávsati  hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šávsniti  hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščápniti  hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščáv  nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščáva  slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščávo  slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščegetávček  anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščenè  1. slabš. majhen, zanikrn pes:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonósec  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonóša  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéjk  v arabskem okolju 1. starešina, poglavar plemena, vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šejkát  v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast šejk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šélak  kem. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šemaríja  1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šémast  slabš. 1. neprimeren, smešen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šepetálnica  gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéškar  etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šibéti  knjiž., redko slabeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šíbra  svinčena kroglica za polnjenje nabojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šír  star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   8.423 8.523 8.623 8.723 8.823 8.923 9.023 9.123 9.223 9.323  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA