|
stezosled |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stezoslédec |
kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stezosléden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stezoslédnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stezoslédništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stezoslédski |
pridevnik od stezosledec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stezoslédstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
verzoslovje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vrazoslóvec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
vzostríti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
železostrugár |
delavec, ki struga železo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
železostrugárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
železostrugárstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
železosulfiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
absénca |
redko izostanek, odsotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
absentízem |
izostajanje {od dela}, odsotnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akrohipotermija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker se razvije motena funkcija kapilarne in prekapilarne cirkulacije, zlasti rok, pride do vazospastičnih kriz spontano v mrazu, pri dolgotrajnem delu ali po provokacijskem testu. V dinamiki razvoja travmatske vazonevroze lahko izdvojimo tri stadije: vazomotorični stadij (povečana občutljivost na mraz, lažje parastezije, akrohipotermija in akrocianoza), vazospastični stadij (parastezije, akrohipotermija, bledenje prstov na mrazu, akrocianoza, povečano znojenje prstov) in vazoparalitični stadij (bolečine v rokah, bledenje prstov na mrazu, izguba finega občutka za fini prijem, dezintegracija pulznih valov v pletizmogramu).
|
|
amenoréja |
med. izostanek mesečnega perila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
amilodipin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospod C. se zdaj zdravi s hidralazin hidrokloridom, 100 mg dvakrat dnevno, amilodipinom 5 mg/dan, izosorbidom s podaljšanim delovanjem 90 mg/dan, digoksinom 0,125 mg/dan bumetanidom ...
|
|
aminoazotoluen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Substance skupine B so: akrilamid, akrilonitril, o-aminoazotoluen, antimonov trioksid, 1,3-butadien, benzidin, benzopiren, biskloro-etilnitrozosečnina, diazometan, 1,2-dibromoetan, 1,2- dibromo-3-kloropropan, dietil sulfat ...
|
|
arilsulfataza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
metakromatska levkodistrofija (sulfatide lipidosis; Sulfatid-Lipidose) je avtosomna recesivna bolezen ljudi, povzročena z napako pri izdelavi lizosomskega encima arilsulfataze A.
|
|
avtofagosom |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtofagosom (autophagic vacuole; Autophagosom) je velik lizosom, ki se prebavi sam in ki ima lastne mitohondrije ter druge celične organele.
|
|
avtomátka |
redko avtomatska puška, brzostrelka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtosistem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nalogi ne bodo izostali tudi problemi, ki jih najpogosteje srečamo pri vgradnji avtosistema, opis komponent in nastavitev, nekaj fizikalnih osnov, življenjskih nasvetov, tekmovanj in rekordov.
|
|
brezobzirnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Noben tudi ne upa dandanes šolskim pisarnam in tamkajšnjim "strokovnim" kanclistkam kot uradnim brezobzirnicam zabrusiti, da se ne bomo pustili z otroki vered le številčiti, se oštevilčevati, se tako razosebljati in razčlovečiti.
|
|
cenzusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je svoboden človek izgubil prostost, kar se je lahko zgodilo iz več razlogov, npr.: ... Kdor je izostal od cenzusovega popisa (incensus) v republikanski dobi, ali kdor je bil pozneje obsojen na delo v rudnikih (ad metalla) ali za boj z divjimi živalmi v cirkusu (ad bestias) ali na smrt (ad gladium).
|
|
ciklosilikat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... VIII. razred silikati (nezosilikati, sorosilikati, ciklosilikati, inosilikati, filosilikati, tektosilikati).
|
|
cistinoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Encimopatija je bolezen, kjer gre za defekt encima - ta je abnormalen ali pa ga sploh ni. Poznamo aminiacidopatije (fenilketonurija, tirozinoza, alkaptonurija, albinizem, hiperglicemija, bolezen javorjevega sirupa, histidinemija, hiperprolinemija, cistinoza), lizosomopatije, galaktozemija, Lesch-Nychan sindrom...
|
|
citofariks |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sprejem hrane: na koncu citofariksa nastaja prebavna vakuola, ki med sprejemanjem hrane raste do določene velikosti in nato potuje po telesu, kjer se združi z lizosomi (lizosomi vsebujejo encime) in notranjost vakuole postane kisla.
|
|
črvíčiti |
pog. 1. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daníti se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depersonalizácija |
knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deževáti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diagonalizacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lanczosova diagonalizacijska metoda
|
|
diklorobenzidin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V skupino B sodijo snovi, za katere je dokazana rakotvornost pri poskusnih živalih in velika verjetnost za človeka. Substance skupine B so: akrilamid, akrilonitril, o-aminoazotoluen, antimonov trioksid, 1,3-butadien, benzidin, benzopiren, biskloro-etilnitrozosečnina, diazometan, 1,2-dibromoetan, 1,2- dibromo-3-kloropropan, dietil sulfat, dikloroetin, 3,3'-diklorobenzidin, 1,4-dikloro-2-buten, ...
|
|
dipeptidaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
URBIČ, Tjaša: Priprava rekombinantne človeške lizosomske dipeptidaze : magistrsko delo / Tjaša Urbič ; mentor Vito Turk. - Ljubljana : [T. Urbič], 2004. - 53 f.
|
|
dipropionat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njena vsakodnevna zdravila so naslednja: levotiroksin 50 (g; izosorbid dinitrat 5 mg trikrat dnevno; metoprolol tartrat 25 mg dvakrat dnevno; acetaminofen 650 mg 4 krat dnevno; kumadin; vitamin E 400 IU dnevno; hidroksizin hidroklorid 25 mg vsak večer, kar potrebuje zaradi pruritusa; oksazepam 7,5 mg vsako noč potrebuje zaradi nespečnosti; krema betametazon dipropionat 0,05% dvakrat dnevno za kožo spodnjih udov in psoriatične plake in kremo amonijev laktat dvakrat dnevno za nogi.
|
|
frátati |
brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globéti |
brezoseb., zastar. udirati se, ugrezati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grméti |
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitrostrélka |
knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìmpersonálen |
knjiž., redko brezoseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izblískati se |
brezoseb. prenehati bliskati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdeževáti se |
brezoseb., redko prenehati deževati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jutríti se |
brezoseb., knjiž. daniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júžiti se |
brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mêsti |
1. brezoseb. zelo, močno snežiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčiti |
1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrazíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
namêsti |
1. brezoseb. z močnim sneženjem nabrati se v določeni količini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naškrápljati |
brezoseb., nar. vzhodno začenjati deževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odmánjkati |
nar. primorsko izostati, manjkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poblískati se |
1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogrmévati |
1. brezoseb. v presledkih grmeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponedéljkar |
žarg. človek, ki ob ponedeljkih neupravičeno izostaja z dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponedeljkováti |
žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porosíti |
1. brezoseb. krajši čas rositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poslabéti |
brezoseb., knjiž. postati slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlíti |
brezoseb., zastar. poslabšati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prešprícati |
žarg., šol. neupravičeno izostati od pouka, iz šole:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primákati |
nar. 1. brezoseb. deževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pršéti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pršíti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rosíti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sčrvíčiti |
brezoseb., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sklepáti |
z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skomínati |
1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrbéti |
1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snežíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spozníti se |
brezoseb., knjiž. postati pozno {zvečer, ponoči}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svinčénka |
svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svítati se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šmájser |
voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tankočúten |
1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
terminologíja |
1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tréskati |
1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tréščiti |
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večeríti se |
brezoseb. prehajati iz dneva v večer:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadeževáti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. začeti deževati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadežíti |
brezoseb., knjiž. namočiti, zmočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrméti |
1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahlíkniti |
brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamêsti |
1. brezoseb. s snegom, padlim v veliki količini; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrazíti |
nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zarosíti |
brezoseb. krajši čas rositi; porositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnežíti |
1. brezoseb. začeti snežiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvítati se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazébsti |
1. brezoseb. začutiti mraz:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažéjati |
1. brezoseb. začutiti potrebo po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdaníti se |
brezoseb. preiti iz noči v dan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébkati |
brezoseb., otr. zebsti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébsti |
brezoseb. 1. čutiti mraz:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmrazíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
znočíti se |
brezoseb. preiti iz dneva v noč:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvečeríti se |
brezoseb. preiti iz dneva v večer:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvremeníti se |
brezoseb., nar. zahodno zvedriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žéjati |
1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 68 168