bránžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kakšno dinamiko je s strani države možno pričakovati pri nadaljnjem vspodbujanju ustanavljanja branžnih tehnoloških centrov?
bromopropilat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vosku in medu so že našli ostanke nekaterih sredstev za zatiranje varoje in sicer sredstev z aktivnimi snovmi bromopropilat, kumafos in flumetrin.
|
bronhocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razporeditev sprememb je limfatična pri sarkoidozi in bronhocentrična pri hipersenzitivnem pnevmonitisu.
|
bronhodilatacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj pa oblike bronhodilatacijskih pripravkov? Prednostna so pršila, ki morajo biti brez škodljivih potisnih plinov za okolje in ozonsko plast, vse bolj jih nadomeščajo pripravki v prahu, ki ga bolnik vdihava iz različno prirejenih sistemov.
|
bučničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mnogi znanstveniki in vlade po svetu se tudi strinjajo, da imajo ljudje na zahodu (pa tudi v Sloveniji - op. gm) prehrano s preveč maščobami skupine omega-6 (belo olje, koruzno olje, bučnično olje, margarina...), tako da so celice teh ljudi preveč nasičene s faktorji, ki povzročajo vnetja ali pa so povezani z vnetji, kot so: revmatoidni artritis, osteoartritis, astma, luskavica itd., če naštejemo samo nekatera.
|
bulimist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi hinavsko samo o drogah, kaj pa druge stvari? Koliko med nami je seksomanov? bulimistov,...ki se ravno zaradi družbene potlačenosti problema niti ne upajo govoriti o svojih problemih, kaj šele da bi se zdravili. Nekateri sploh ne vejo, da je to zasvojenost.
|
burekarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta tečejo, vmes rodijo sestrico Usnijo, Mićo začne zanemarjati šolo in se vse bolj izpopolnjuje v burekarski obrti.
|
cedilanid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lence P, Budihna VM. Toksičnost digitoksina, cedilanida in strofozida pri budrah z izolirano subakutno zastrupitvijo jeter. IV. Kongr Jugosl društva za fiziol. Ljubljana, 1965.
|
cervikalgija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Indikacije: kronične degenerativne in revmatične težave (cervikalgija, lumbalgija, išias, artroze sklepov, revmatoidni artritis, Behterjeva bolezen, sklepne posledice luskavice, ...), stanja po operacijah na sklepih in hrbtenici, nekatera nevrološka obolenja.
|
čaróvničin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Raziskovanja po moji metodi imajo, kot je znano, svojo pred-zgodovino, realni boleči % revmatični čarovničin hexen-strel, ki ga ne pozdraviš niti s pasjim mlekom.
čèf |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Drugod po Sloveniji delajo ptiči: čiv, čiv, čiv? V Ljubljani pa: čef, čef, čef.
čímdèlj |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: ... tk pozdravma se še (ker se morma), drugač sma pa najbolj srečna če sma čimdelj en od drugega....
članarinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vratarsko poročilo:»189 obiskovalcev plačalo 83.570 SIT in 10.000 LIT članarine. Uf. Darko pere, Milica če Ferarija. Ma. Štiri in čez, A. in M. pomivata, Dado tudi, ga pa sere vmes. Zvočnike in p.p. mizo notri dala....Dado dobil 15.000 iz članarinskega svežnja.«
|
debatirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na današnjem omizju, naslovljenem "Otrokove pravice danes in jutri", debatirajočih ni zanimala globalna situacija, niti vmeščenost že skoraj evropske Slovenije, ki je tudi pravi raj za otroke.
|
deblokiren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za primer izpada vira energije, ki oskrbuje blokirni prostor, je treba poskrbeti za pomožno deblokirno napravo (npr. mehansko ali pnevmatsko), ki uporablja npr. zrak iz ene izmed pnevmatik vozila.
|
dekompiliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi zavarovanja dokazov je priporočljivo, da avtor (programer) hrani gradivo iz posameznih pripravljalnih faz programa, ker bo to gradivo lahko odločilnega pomena pri dokazovanju avtorstva, pri dokazovanju upravičenosti do dekompiliranja vmesnikov (interfaces) itd.
|
denitrifikator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včcino HTA so izolirali iz geotermalno ogretih tal ali voda, ki vsebujejo elementarno žveplo ali pa sulfide, saj večina teh vrst na en ali drug način presnavlja žveplo (vmes imamo tudi aerobne respiratorje in denitrifikatorje - primer Pyrobaculum).
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
diagnostičnoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nesreče z radioaktivnimi snovmi: ... radioaktivne snovi in sevanje v medicinski dejavnosti ob diagnostičnoterapevtskih posegih ...
|
diavečer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še naprej se bomo trudili in organizirali, prirejali in se povezovali, za vmesni čas pa bomo navrgli še nekaj diavečerov...
|
diazokson |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spojine, ki so ostale v obsevanem vzorcu kažejo, da se diazinon spremeni neposredno v 2-izopropil-4-metil-6-hidroksipirimidine, ne da bi vmes nastajal strupeni diazokson.
|
difenilpropan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaba: vmesni produkti pri pridobivanju fenolformaldehidnih smol, za pridobivanje difenilpropan(bisfenol A), za pridobivanje cikloheksanola( kaprolaktam---poliamidi) ...
|
dihidroksifenilalanin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dihidroksifenilalanin (DOPA) (dihydroxyphenylalanine; Dihydroxyphenylalanin) je vmesni produkt pri pretvorbi fenilalanina preko tirozina v melanin in nekatere hormone.
|
diletantskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če nam nobena od ponujenih oblik ni všeč, se je še vedno mogoče odločiti za nekaj vmesnega ali cisto čisto svojega, vendar je pri tem velika nevarnost, da nastane nekaj "brezobličnega", podobno tistemu, kar se običajno v srednješolskem pisanju prodaja pod firmo prostega spisa in je obremenjeno s pomenom diletantskosti, začetništva, amaterstva, neliterarnosti.
|
dírati |
zastar. vtikati se, vmešavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dirékten |
ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
distonik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preostali se vračajo vedno bolni, krožijo med specialisti z oznakami, kot "neozdravljivi distoniki, nevrotiki, občutljivi na vreme, v ženski ali moški meni, že toliko stari, revmatiki".
|
distresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja.
|
dišávnica |
1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dognojevalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SEJALNICE ZA KORUZO IN DRUGE VRSTNE KULTURE pnevmatske, podtlačne, 4 ali 6 vrstne, z dognojevalcem ali brez.
|
dopolnilec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj vemo, da imamo čebelarje, ki so med seboj ločeni glede na število panjev? Do 5o najbrž ljubitelji in dopolnilci, profiji pa od 50 do 100 panjev?
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
dvolupinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stenska hidroizolacija za zaščito zidov pred dvigajočo se vlago. Primerna predvsem kot vmesna izolacija pri dvolupinskem zidu.
|
endospêrm |
bot. z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic, hranilno tkivo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glínica |
metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gniložívka |
bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gomólj |
odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
heterotrófen |
biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
impregnírati |
prepajati s kemičnimi snovmi, da se doseže zaščita, večja odpornost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
infiltrát |
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intervenírati |
1. narediti, ukreniti kaj takega, kar {odločilno} vpliva na potek česa, poseči {vmes}:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kánafas |
tekst. trda bombažna ali lanena tkanina, zlasti za vmesno podlogo pri oblekah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kòeksisténca |
zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lavírati |
um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
letvíčiti |
les. ob skladanju desk polagati vmes letve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lúžnica |
teh. tekočina z izluženimi snovmi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mèdprôstor |
vmesni prostor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mézodêrm |
biol. vmesna plast celic gastrule, vmesna zarodna plast:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Monroejev |
jur., v zvezi Monroejeva doktrina doktrina, po kateri se evropske države ne smejo vmešavati v notranje zadeve ameriške celine; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nadaljeváti |
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nadáljnji |
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nanocev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèintervéncija |
publ. nevmešavanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèposréden |
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrégati se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrégniti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obregováti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odpláka |
voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; odpadna voda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
porájkelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
porájtelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
posréden |
ki poteka, se opravlja s posredovanjem, s čim vmesnim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prepojína |
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami; infiltrat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rájkelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rájtelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razstòj |
zastar. vmesna razdalja, razmik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
respirátor |
priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rogováča |
min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino, glinico, alkalnimi snovmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sálto |
šport. obrat telesa okoli prečne osi po odrivu brez vmesne opore; premet prosto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
saprofít |
bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sêrvomehanízem |
strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestavína |
1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šárkelj |
pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šnávcer |
pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
têrtium comparatiónis |
lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trícévka |
puška s tremi cevmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trócévka |
puška s tremi cevmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vatelín |
tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtikljívost |
ekspr. lastnost človeka, ki se {rad} vmešava, vtika v kaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začímbnica |
nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgágar |
slabš. kdor s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgagáriti |
ekspr. s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzročati slabo voljo, neprijetnosti, težave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgágast |
ekspr. ki s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zŕno |
1. vsako od semen, navadno v klasu, latu žit ali stroku stročnic, z nakopičenimi hranilnimi snovmi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živál |
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| | | | | |