|
dokumentalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Leta 1993 se je inštitut vključil v mednarodni dokumentalistično-muzikološki projekt RISM (Répertoire international des sources musicales), ki ima sedež v Frankfurtu na Majni in ki v okviru serije A II (Glasbeni rokopisi 1600-1850) zbira in predstavlja tovrstno gradivo na mednarodni ravni.
|
dolepljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ojačitev nosilnih armiranobetonskih elementov z dolepljenjem jeklenih lamel okvirnega prereza 6 x 50 mm iz jekla Č0.361 z epoksidnim lepilom, vključno z vsemi transporti in pomožnimi deli ...
|
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
dolvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sliki je pogled na Belčne klavže (zgrajene 1769, po drugem viru 1779) z dolvodne strani.
|
|
domíseln |
1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domíslek |
izvirna izpeljava, rešitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domíslica |
izvirna, duhovita misel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donaglašen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvema že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.
|
|
donaglaševanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A. Isačenka, T. Orla, A.
Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
|
|
donžon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
|
|
dorečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Arhiviranje oz. dokumentalistika dobivata z novim medijem nove možnosti, vendar ta medij še ni povsem dorečen.
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
dosuševalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... krmo konzervirajo (sušenje na tleh, dosuševalnih napravah, siliranje); ...
|
|
dotaknjenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Višek poetične ekspresije sta dosegli izvedbi Mendelssohnove Denn er hat seinem Engel befohlen in Monteverdijeve Zefiro torna, kjer je zbor zazvenel v vsej svoji dotakljivosti in dotaknjenosti, v Monteverdijevem madrigalu pa še v virtuoznih elementih stila concitato.
|
|
dotís |
zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotisniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študentska založba, izdajateljica Virkove knjige, se je odločila za ponatis (k 500 izvodom so jih dotisnili še 600), založba Gyrus, ki izdaja maturitetno gradivo, pa je izdala in prodala še 3000 izvodov.
|
|
dožívljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.
|
drážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
|
državnozboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilna "trancizijska komedija", ki ji vsebinski okvir določajo državnozborne volitve.
|
|
dušíti |
1. ovirati, oteževati dihanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljív |
1. ki ovira, otežuje dihanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dváinósemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
|
dvatisočkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklih šestih letih so se potapljači v okviru te akcije, ki jo organizirata podjetje Virgo.com in potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane, potopili ze več kot dvatisočkrat, pri tem pa iz morja prinesli dobrih 110 ton smeti.
|
|
dvocev |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih EAX (environmental audio extensions) Liveware 3.0 gredo lahko zvočni ustvarjalci celo tako daleč, da ti zvok sovražnikove dvocevi (subwoofer) skorajda odpihne glavo ali noge.
|
|
dvoconski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvoconski sistem (Dual Zone) lahko uporabljate s spodaj prikazanimi viri pomožnega vhoda.
|
|
dvoinpoldneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1999 in 2001 sta kot del terenskega dela v okviru predmeta Biogeografija, ki ga poslušajo študenti sistematsko-ekološke smeri letnika biologije, sledili dvoinpoldnevni ekskurziji.
|
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvoparametričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... transformacija iz sistema WGS 84 v Gauss Krueger (projekcija na elipsoid in dvoparametrična Helmertova transformacija na dve najbližji že izmerjeni točki v okviru kampanj GURS-a) ...
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvotočkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvotočkovna kalibracija se avtomatično aktivira, če se pojavi sporočilo »REPLACE COMPONENTS« oz., če je ročno vklopljen »standby«.
|
|
dvožívkar |
1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džainizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Džainizem (džaina) je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.).
|
|
džogi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
|
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empirízem |
1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ensiláža |
redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ensilírati |
redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erótika |
knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estavéla |
geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etápa |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantástika |
kar izvira, nastaja iz fantazije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáza |
1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fiksátor |
kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fíkus |
divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filét |
gastr. vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitogén |
biol. izvirajoč, nastal iz rastlin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fontologíja |
nauk o {znanstvenih} virih, viroslovje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalín |
kem. vodna raztopina formaldehida, ki se uporablja za razkuževanje in konzerviranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulár |
list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke, obrazec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fortepiáno |
zastar. klavir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gasíti |
ovirati, preprečevati gorenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálen |
ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálnost |
najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
génij |
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glodálo |
obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofrírati |
tekst. vtiskovati vzorec z vročimi, graviranimi valji, navadno v tkanino; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravúra |
um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v različne plošče omogoča ostro črtno risbo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grenkúlja |
nar. zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih; božja milost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grézen |
redko razmočen, močviren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gréznat |
redko razmočen, močviren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grezovína |
redko razmočen, močviren svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grézovka |
bot. močvirska rastlina z rumeno zelenimi cveti v grozdu, Liparis loeselii; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grívnik |
redko šop trave, zlasti na močvirnatem svetu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúmijevec |
1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúmovec |
bot. 1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hahljáti |
zamolklo vreti, izvirati, teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hámburger |
zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hêrpes |
med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipocénter |
geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
hladílec |
gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrčíca |
zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ibídem |
knjiž., pri navajanju vira na istem kraju {v knjigi}, v istem delu, prav tam; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íbis |
zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inervácija |
glagolnik od inervirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inhibícija |
knjiž. zaviranje, zadrževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inhibírati |
knjiž. zavirati, zadrževati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intenzificírati |
intenzivirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intêren |
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interferón |
biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intuicionízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìracionalízem |
1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izplêsti se |
s težavo priti iz česa ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenarmáden |
ki ni v armadi, v okviru armade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenparlamentáren |
ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenrazréden |
1. ki ni v {šolskem} razredu, v okviru razreda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenšólski |
ki ni v šoli, v okviru šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenuráden |
ki ni v uradu, v okviru službe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenzakónski |
knjiž. ki ni v zakonu, v okviru zakona, nezakonski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedílnica |
prostor, urejen za serviranje hrane:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jekloréz |
um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo veliko odtisov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |
501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 
