|
drómelj |
-na in -mlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
|
drožénka |
žganje iz vinskih droži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálka |
nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
dualízem |
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duble |
1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. / Ko duhteče vino sladkih trt / vžil sem te, da nisem bil več trezen / in da nisem vedel, da si Smrt.
|
|
duodenogastričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
|
|
dúšec |
agr. neprijeten vonj soda ali vina v njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušèn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes: pečen tunin steak s koriandrom in baziliko, dušena zelenjava z vinom in rožmarinom.
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
dváinósemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
|
dvajseterica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvajseterica buteljčnih vin, od sämlinga do zweigelta pri Musterjevih, bela in rdeča linija pri Wagnerju, poln zvezek avstrijskih in tujih vin pri Thallerjevih.
|
|
dvajsetstopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na kakovost (ocenjujejo jo enologi) razlikujemo namizna (na dvajsetstopenjski lestvici morajo doseči najmanj 14 točk), kakovostna (od 16 do 18 točk) in vrhunska (od 18 do 20 točk) vina.
|
|
dvajsettolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvajsettolarskega bankovca nas opazuje Janez Vajkard Valvasor, ki je v 17. stoletju potoval po Evropi in severni Afriki in je v veličastni Slavi vojvodine Kranjske, pisani v nemškem jeziku, predstavil to svojo domovino širšemu evropskemu svetu.
|
|
dvestotolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi rahle finančne stiske, saj je na klubskem računu pajčevina smo tekmovalce zaprosili za dvestotolarski prispevek, ki je bil namenjen pokritju stroškov nagrad za tri prvouvrščene.
|
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
dvóbázen |
kem., v zvezi dvobazna kislina kislina, v kateri se lahko dva vodikova atoma zamenjata s kovino; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvocepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
|
|
dvojáča |
nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojnják |
redko dvolitrska steklenica, navadno za vino; štefan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójnost |
prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvovijačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
|
|
džeziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
džúveč |
gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efiált |
knjiž., ekspr. izdajalec domovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egiptologíja |
veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éha |
klic vprežni živini stoj:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekrazít |
brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksíl |
knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspatriácija |
knjiž. izselitev iz domovine; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elastín |
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja prožna vlakna vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrometalurgíja |
metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktropéč |
metal. peč za ogrevanje in taljenje kovin z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elemènt |
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elementárnost |
prvinskost, neponarejenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eliksír |
v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emájl |
1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embárgo |
1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encím |
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eneolítik |
arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enologíja |
nauk o predelovanju grozdja in negi vina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enovít |
1. ki je enakih, istovrstnih sestavin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
êrbij |
kem. redka težka kovina sive barve, element Er; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
estáncija |
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo, na katerem se goji predvsem živina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etán |
gorljiv plin, ki je sestavina nafte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologíja |
lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
évročék |
fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrópij |
kem. redka težka kovina sivkaste barve, element Ev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evtéktik |
kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faktoríja |
nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falêrnec |
vino iz Campagne, navadno belo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farmakognozíja |
nauk o zdravilnih surovinah naravnega izvora, zlasti iz zelišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farmakopéja |
farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ferít |
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fermènt |
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fibrinogén |
biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fibroín |
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filóksera |
zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flínten |
fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flíntov |
fiz., kem., v zvezi flintovo steklo svinčevo steklo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flógiston |
kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
2.830 2.930 3.030 3.130 3.230 3.330 3.430 3.530 3.630 3.730 
