|
vzgajalíšče |
star. 1. vzgojna ustanova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgojevalíšče |
zastar. vzgojna ustanova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgojeválnica |
zastar. vzgojna ustanova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgórnjik |
meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vzklík |
glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklíkati |
glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklíkniti |
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznák |
izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznetljív |
knjiž. pri katerem se zlahka vzbudi zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv; vnetljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvòj |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Wássermannov |
med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wertherjánstvo |
miselnost, čustvovanje, značilno za Wertherja iz Goethejevega romana:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
z |
pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž I. z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti stran; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zacmákati |
z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmokáti |
1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadôsten |
ki ustreza, zadošča; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadôsti |
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadušíti |
1. z dušenjem usmrtiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglédanec |
ekspr. kdor je čustveno pozitivno, trajno navezan na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagólsniti se |
nar. zatakniti se, zaustaviti se {v grlu}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagóltati |
ekspr. 1. hitro, hlastno večkrat zajeti zrak v usta, žrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagóltniti se |
ekspr. zatakniti se, ustaviti se {v grlu}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrenéti |
1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahiréti |
star. upasti, usahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaigráti |
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaíti |
1. spustiti se za obzorje, pod obzorje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajókati |
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaklépnica |
zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zákon |
1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zakoreníniti |
1. ekspr. narediti, povzročiti, da se kdo notranje, čustveno tesno poveže s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakorenínjati |
ekspr. delati, povzročati, da se kdo notranje, čustveno tesno povezuje s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakorenínjenec |
ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakramènt |
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakriválo |
kos blaga, tančica za zakritje obraza, ust:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaljubíti se |
1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalogáj |
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamàn |
izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamétati |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zametávati |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamétek |
1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zametováti |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamevljáti |
1. večkrat premakniti ustnice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamísliti si |
1. v mislih izoblikovati, ustvariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíšljati si |
1. v mislih oblikovati, ustvarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemáriti |
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemárjati |
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanòs |
1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanôsen |
ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplanírati |
publ. z neustreznim planiranjem spraviti v težek položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
záplata |
1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplívkati |
narahlo zapljuskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapráti |
z neustreznim, slabim pranjem poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprepástiti |
neustalj. neprijetno presenetiti, osupniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprepáščati |
neustalj. neprijetno presenečati, osupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprepáščenje |
neustalj. neprijetno presenečenje, osuplost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zár |
v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarídati |
nar. zakrmariti, usmeriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíriti |
usiriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasírjati |
usirjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslóčiti |
knjiž. upogniti, usločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnávljati |
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnováti |
1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáti |
nar. postati, ustaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatoníti |
ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužíti |
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívati |
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésti se |
neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazéhati |
nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazibálka |
preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazírati se |
knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbanalizírati |
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zborovódja |
kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zborovódkinja |
ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravílec |
knjiž. kdor se ukvarja z zdravljenjem navadno brez ustrezne poklicne izobrazbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravilíšče |
zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravník |
kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zébrat |
bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zebú |
zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zéh |
1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zéhati |
nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zehljáj |
nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zéhniti |
nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zeleníka |
1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 