|
pólkmèt |
1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólkvalificíran |
ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólkvalifikácija |
usposobljenost polkvalificiranega delavca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólmontážen |
ki je deloma zgrajen iz večjih, že prej industrijsko izdelanih elementov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polomíja |
ekspr. 1. popoln neuspeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polomijáda |
ekspr. popoln neuspeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólôsel |
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólproletárec |
polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólproletariát |
polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polzáča |
zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poméščik |
v carski Rusiji plemiški veleposestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomilováti |
čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomohamedániti |
pomuslimaniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomŕdati |
nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomŕdniti |
1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponášati se |
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponavádi |
1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponemčeválnica |
ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponikoválnica |
1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poočítati |
1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popáčenka |
lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popadáč |
zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popísati |
1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popisováti |
1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popríšče |
knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porcijúnkula |
rel. dan, ko se pod določenimi pogoji dobi popolni odpustek, 2. avgust:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
portatív |
muz., nekdaj majhne prenosne orgle z ustničnimi piščalmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posabljáti |
knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posádnik |
v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posahníti |
drug za drugim usahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posêstriti se |
skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poséstvo |
zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poskuševálen |
zastar. poskusen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poskuševalíšče |
kraj, prostor za poskusno uvajanje novih načinov, metod:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poslástica |
1. zelo okusna, izbrana jed:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poslúžen |
star. ustrežljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poslužíti |
zastar. 1. pomagati, ustreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posojílnica |
nekdaj ustanova, ki sprejema denarne vloge in daje posojila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pospéšen |
star. 1. učinkovit, uspešen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posréčiti se |
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči {zaželeno} kakovost, ustrezno lastnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postája |
1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postajalíšče |
kraj, prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postójna |
zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
postrašíti |
nekoliko prestrašiti, ustrašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
postrelíti |
1. drugega za drugim ustreliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postréžen |
star. ustrežljiv, uslužen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postrežljív |
star. ustrežljiv, uslužen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postrežljívost |
star. ustrežljivost, uslužnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postrúšnik |
zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvéčati |
1. izražati čustveni odnos; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvetíti |
1. izraziti čustveni odnos; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvetnják |
1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvetoválnica |
1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pošíljka |
1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pošvedráti |
zaradi neustrezne hoje spremeniti prvotno obliko obuvala:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Potemkinov |
knjiž., v zvezi Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potéžkati |
z dvigom z rokami poskusiti ugotoviti težo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúha |
1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potujčeválnica |
nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poúčen |
ki je usmerjen, teži k poučevanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêlje |
kratek ustni ukaz, zlasti v vojski:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveljeváti |
1. opravljati vodilne, voditeljske funkcije v vojaški enoti ali ustrezni ustanovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêljnik |
kdor poveljuje vojaški enoti ali ustrezni ustanovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povésiti |
1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéšati |
premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povešávka |
vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povračáj |
vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozanímati se |
poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
požírati |
1. spravljati iz ust v požiralnik, želodec:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
požrêti |
1. spraviti iz ust v požiralnik, želodec:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práfára |
zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prakticírati |
1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práktika |
knjiž., redko {ustaljen} način ravnanja, navada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praktikánt |
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravovérec |
za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravovéren |
za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravovérnik |
knjiž. 1. za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravovérnost |
za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právšen |
nav. ekspr. 1. ki je glede na določene potrebe, zahteve primeren, ustrezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právšnji |
nav. ekspr. 1. ki je glede na določene potrebe, zahteve primeren, ustrezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prážupníja |
zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preámbula |
jur. uvodni del kakega pomembnejšega pravnega predpisa, zakona, ustave, mednarodne pogodbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečŕtati |
s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečrtávati |
s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečutíti |
1. knjiž. {popolnoma, v celoti} s čustvi dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pred |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd-, 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prédenica |
bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdmelják |
anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti; ličnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdskakálec |
šport. skakalec, ki pred tekmovanjem preizkusi skakalnico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predsódek |
negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predstavljávec |
zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predstójnik |
kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdvozáč |
šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregáča |
etn. ročno tkan vzorčast predpasnik pri uskoški ljudski noši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregnáti |
1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregorjé |
navadno v zvezi z gorjé izraža močno čustveno prizadetost, strah:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preizkúšati |
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prejòj |
1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prekášati |
1. biti boljši, uspešnejši od koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekodírati |
teh. spremeniti kodirane podatke, da ustrezajo kakemu drugemu kodu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 
