|
čeljústkarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čeljústnica |
anat. čeljustna kost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljústničen |
pridevnik od čeljustnica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljústnik |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljústniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čeljustnokirurški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čeljustnoortopedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preučuje vpliv različnih terapevtskih postopkov (predoperativna čeljustnoortopedska priprava, kirurgija) na potek rasti.
|
|
čeljústnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
četrtouspešen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
črnolusk |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Tricholoma atrosquamosum - črnoluska kolobarnica - užitna
|
|
črnoluskast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
črnorus |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
črnousnjàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čúsem |
-sma; m, vir: B; povezave:
|
|
čúska |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čúsniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čústvapóln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čustvárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čústvece |
ekspr. manjšalnica od čustvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústven |
1. nanašajoč se na čustvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvenež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
čústvenik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čustvenják |
knjiž., slabš. zelo čustven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvenjákarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čustvenjáštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čustveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali ne veste, da sir čustveno vznemiri?
|
|
čustvenobogat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenodoživljajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenointeligenten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenokomunikacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenomotivacijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čustvenoprepričevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenorazumski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čústvenost |
lastnost {zelo} čustvenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvenosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čustvenostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Upravičeno, saj je pisec svojo mogočno estetsko stavbo sezidal na žlahtnih temeljih koroškega vzornika, pri njem pa se je tudi navdušil za čustvenostno izrazitejše besediljenje.
|
|
čustvenoustvarjalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvenovedenjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čustvenozaznaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čustvíteljstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čustvoslóvje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čustvováčkanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
čustvovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čustvoválka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
čustvovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezik ne samo, da nas prepričuje o nespremenljivosti občutenj, ampak nas kdaj pa kdaj vara o svojstvu čustvovanega občutja.
|
|
čustvovánje |
1. čustveno življenje, doživljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvovanjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čustvováti |
doživljati čustva, čustveno vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvoven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čustvovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čustvovítost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
čustvučkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čustvujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto tega udeleženec ravno o tem primeru v raziskavi na veliko teoretizira in zlasti moralizira, operira s čustvi čustvujočih, čutečih sodelavcev, ki mimogrede vržejo raziskovalca na cesto zaradi raziskave, zaradi drugačnih mnenj, stališč zaradi (po njihovem) različnega "pravno nedopustnega" mišljenja.
|
|
čútnočústven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čutnokusec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dachauski |
prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáhavski |
pridevnik od Dachau:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
debeloústen |
ki ima debele ustnice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debeloústnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
debeloústnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
debeloústničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
debussyjevski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
decipiéndus |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
defokus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
defokusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
defokusiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Brovnikova metoda (Bobrovnikoff's method) - pri tej metodi sta oba, komet in zvezda, defokusirana tako daleč, da ju lahko neposredno primerjamo.
|
|
defokusíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
defokusirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato teleskop ali daljnogled defokusiramo, tako da imajo zvezde izven fokusa enak premer kot koma v fokusu.
|
|
degustácija |
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; pokušnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degustacíjski |
nanašajoč se na degustacijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degustátor |
strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degustatorka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Številne degustatorke so bile za določen spol prava paša za oči.
|
|
degustatorski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
degustiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na katerih prireditvah je bil degustiran 'Šipon 96' od 'Vinaga'?
|
|
degustíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
degustírati |
opravljati pokušnjo, pokušati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deindustrializácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
deindustrializirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dekúbitus |
med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekubitusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ležati morajo predvsem v levem lateralnem dekubitusnem položaju, za katerega že dolgo vemo, da izboljšuje hipertenzijo v nosečnosti.
|
|
dekumanus |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dekúrzus |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dekusacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova razlaga vidnih poti je za tedanje čase izjemna, čeprav mu dekusacija ni bila znana in je sliko bolj na silo spravil do okcipitalnega režnja.
|
|
dekuskútor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
delapust |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
delicious |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
delopúst |
star. čas pred praznikom, ko se neha delati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delopústen |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
denárius |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
derusifikacija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desnousmerjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dessauski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desusovec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desusovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
detoústen |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
detrítus |
biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deustašizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pobuda Istrskega demokratskega zbora (IDS) iz leta 1998 za sprejem zakona o "deustašizaciji" naj bi bila tema zadnje Latinice.
|
|
déus ex máchina |
lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezindustrializácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
855 955 1.055 1.155 1.255 1.355 1.455 1.555 1.655 1.755 
