besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: UG   zadetki: 4.409-4.508



zagrúliti  1. oglasiti se z glasom grugru:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagúncati  pog. zagugati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajáhati  1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédati  1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávec  1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávstvo  1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklánjati  1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakljubováti  z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakloníti  1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakurbáti  vulg. zavlačugati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamakníti  1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaménjati  1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zamenjávati  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamenjeváti  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamíkati  delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaníhati  1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaparkírati  1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplúžiti  1. nar. začeti naravnavati plug pri oranju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogíbati  1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogníti  1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapógnjenec  pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaporéden  1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapostáviti  1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapostávljati  1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapovŕsten  1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprosílo  jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarékati se  1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaróbljenec  slabš. neuglajen, robat človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaróbljenost  slabš. neuglajenost, robatost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaródnica  knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zasédati  1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasésti  1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasílen  1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasledíti  1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasramováti  navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zástava  avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zastávica  star. uganka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastòp  zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastópstvo  1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasvaljkáti  premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zašklepetáti  dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatežíti  povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatíkati  uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatiščáti  s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrpéti  knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaújčkati  s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúpen  1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavarovánec  oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zavésen  navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavéznik  1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavihráti  1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavójek  knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavójka  knjiž. zavita, vijugasta oblika, črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavójkast  knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavóženec  pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavóženost  pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažírati  ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrkávati  1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕkniti  1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrkováti  1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrzljáj  hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕzniti se  narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrzováti se  delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zèl  knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zganíti  1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgásniti  knjiž. ugasniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgíbati  1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgledováti se  1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgòlj  knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrájati  star. ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrézati se  knjiž. ugrezati se, pogrezati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrézniti se  knjiž. 1. ugrezniti se, pogrezniti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrmévati  ekspr. drug za drugim zgrmeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrúntati  pog. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zídati  1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zlájdrati se  pog., slabš. postati vlačuga; zvlačugati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlásti  1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlôben  ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlogóvnica  uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zložêljen  ki drugemu privošči zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmencáti  s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znóva  izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zobník  1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoperstáviti  knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoperstávljati  knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zópet  1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zópeten  ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zóprn  1. ki vzbuja močen občutek neugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoráti  1. zrahljati zemljo s plugom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrakovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje zraka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zúrla  muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zúrna  muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvér  1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zvihráti  1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvratí  nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žalíti  1. delati, govoriti kaj, kar prizadeva čast, ugled koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žaluzíja  nav. mn. priprava za zastiranje oken, odprtin iz podolgovatih, med seboj povezanih, prekrivajočih se ploščic, ki se pri odstiranju nabirajo druga zraven druge:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žáv  posnema nižji glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ždánovščina  politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žìv  posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 4.309 4.409



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA