zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagnjáviti |
ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagonétka |
knjiž. uganka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagorévati |
1. drug za drugim zagoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagrézati |
knjiž. ugrezati se, pogrezati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zagrézniti |
knjiž. ugrezniti se, pogrezniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zagrúliti |
1. oglasiti se z glasom grugru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagúncati |
pog. zagugati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklánjati |
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakljubováti |
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakloníti |
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakurbáti |
vulg. zavlačugati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamakníti |
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaménjati |
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamenjávati |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenjeváti |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíkati |
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaníhati |
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaplúžiti |
1. nar. začeti naravnavati plug pri oranju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapógnjenec |
pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaporéden |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostávljati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaróbljenec |
slabš. neuglajen, robat človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaróbljenost |
slabš. neuglajenost, robatost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaródnica |
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasílen |
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zástava |
avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastávica |
star. uganka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójka |
knjiž. zavita, vijugasta oblika, črta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójkast |
knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažírati |
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrkávati |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdŕkniti |
1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrkováti |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrzljáj |
hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdŕzniti se |
narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrzováti se |
delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zèl |
knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zganíti |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgásniti |
knjiž. ugasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbati |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgledováti se |
1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgòlj |
knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrájati |
star. ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrézati se |
knjiž. ugrezati se, pogrezati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrézniti se |
knjiž. 1. ugrezniti se, pogrezniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrmévati |
ekspr. drug za drugim zgrmeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrúntati |
pog. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zídati |
1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zlájdrati se |
pog., slabš. postati vlačuga; zvlačugati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlásti |
1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlôben |
ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlogóvnica |
uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zložêljen |
ki drugemu privošči zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmencáti |
s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
znóva |
izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zobník |
1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zoperstáviti |
knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zoperstávljati |
knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zópet |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zópeten |
ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zóprn |
1. ki vzbuja močen občutek neugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zoráti |
1. zrahljati zemljo s plugom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zrakovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje zraka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zúrla |
muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zúrna |
muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|