|
udóben |
ki pri uporabi daje občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbje |
1. kar pri uporabi daje občutek ugodja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újsati |
nar. ujčkati, gugati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upihávati |
1. s pihom, pihanjem ugašati; upihovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upíhniti |
1. s pihom, pihanjem ugasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upihováti |
s pihom, pihanjem ugašati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uskóštvo |
knjiž. prestop v drugo skupino, stranko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uslužíti |
zastar. narediti uslugo, ustreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústje |
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznica |
lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvážati |
kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidéven |
1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvòz |
1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvozíti |
1. kupiti blago v drugi državi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užalíti |
1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užítek |
1. občutek telesnega, duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábec |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábljenik |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnica |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnik |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vádi |
suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valénca |
1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valét |
v nekaterih deželah sluga, služabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variírati |
knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčbrázden |
agr., v zvezi večbrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje več brazd; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvalénten |
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvédnost |
knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véhati |
star. majati se, gugati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verificírati |
1. ugotoviti pravilnost, ustreznost česa glede na dejstva v stvarnosti; preveriti, preizkusiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vêrmanšaft |
med drugo svetovno vojno napol vojaški oddelki, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vêrman |
med drugo svetovno vojno pripadnik napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
véti |
1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véto |
jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vezljívost |
1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vícešampión |
publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vikúnja |
zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vínt |
nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vírman |
fin. 1. prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vlásovec |
med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vòd |
1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vódnik |
najnižji podoficirski čin v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vodotòč |
zastar. struga, kanal:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vodotòk |
v strugi tekoča voda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vólna |
1. dlaka ovc in nekaterih drugih živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voyeurízem |
med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vpàd |
1. množični prodor, vdor vojaških sil ene države v drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpádati |
1. množično prodirati, vdirati z vojaško silo v drugo državo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpásti |
1. množično prodreti, vdreti z vojaško silo v drugo državo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpoglèd |
1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratí |
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratníca |
nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratník |
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréči |
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrednôtiti |
določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročevòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročína |
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕsta |
1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrstíca |
1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstníca |
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstník |
1. moški v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebovánje |
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèzvézen |
zvezen, vsejugoslovanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstajênje |
1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstavljálnica |
uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všéčen |
knjiž. ki je všeč, ugaja {komu}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštéti |
upoštevati pri ugotavljanju števila česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštévati |
upoštevati pri ugotavljanju števila česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbuhávati |
ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdúšje |
navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgledováti se |
delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamenévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamtévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporedíti |
1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporéjati |
1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzrát |
nav. mn., nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihrávati |
1. viseč v presledkih neurejeno, vijugajoče dvigati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvràt |
nav. mn., nar. dolenjsko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
yúlon |
tekst. poliamidno vlakno jugoslovanske proizvodnje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružen |
nanašajoč se na zadrugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnjáviti |
ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagonétka |
knjiž. uganka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagorévati |
1. drug za drugim zagoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrézati |
knjiž. ugrezati se, pogrezati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zagrézniti |
knjiž. ugrezniti se, pogrezniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 4.309 4.409 
