|
svojevóljen |
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojevŕsten |
ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svôjost |
knjiž. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šájkača |
v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šaráda |
beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šasíja |
teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščáv |
nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščáva |
slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščávo |
slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šentjernéjski |
zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
širóko |
meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam področje nizkega zračnega pritiska:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šklepetáti |
dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepétniti |
ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
škodožêlje |
veselje, uživanje ob škodi, nesreči drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škodožêljen |
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škrlják |
nar. jugovzhodno klobuk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šlèk |
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šlìk |
izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šókec |
nar. kdor se ukvarja z nakupovanjem za koga drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šovinízem |
prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štajercijánstvo |
zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírivalénten |
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štubák |
žarg., med drugo svetovno vojno starešina sobe v koncentracijskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúka |
žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šúlferájnski |
v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nanašajoč se na nemško prosvetno germanizatorsko organizacijo, zlasti na Koroškem in Štajerskem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tabulatúra |
muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tajnovídec |
knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tajnovíden |
knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
taksácija |
gozd. ugotavljanje količine lesa, prirastka po drevesnih vrstah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
talílo |
metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tándem |
1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tankéta |
med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tegôben |
knjiž. 1. prevzet od neugodnega čustva ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
téhtati |
1. ugotavljati, določati težo s tehtnico:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tékma |
1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tékmec |
1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tekmovánje |
1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tekmováti |
meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tékniti |
1. vzbujati komu ugodje; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
télediagnóza |
med. ugotovitev ali določitev bolezni, telesne zmogljivosti s pomočjo telekomunikacijskih naprav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
télovo |
nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; {sveto} rešnje telo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
têrmosifónski |
avt., v zvezi termosifonsko hlajenje hlajenje s krožečo tekočino, ki se na enem delu cevovoda segreva in dviga, na drugem pa ohlaja in pada; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tést |
1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
testírati |
1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
téstnik |
avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
težáva |
1. neugoden telesni ali duševni občutek zaradi nepravilnega delovanja organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
téžkati |
1. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tíkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tílda |
tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tiskárstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
titoízem |
politična smer v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tokáva |
ozka dolina s potočno, hudourniško strugo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toksín |
biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tolédo |
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toleránten |
1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tolerírati |
1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tolmún |
poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
topljênec |
kem. snov, ki se topi v drugi snovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toplovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toponím |
lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tôrek |
drugi dan v tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
továriš |
1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tovarišíca |
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tránsatlántski |
knjiž. ki poteka ali se giblje z ene strani Atlantika na drugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transfêr |
1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transferírati |
1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tránskontinentálen |
ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transkribírati |
lingv. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transkrípcija |
1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transliterírati |
lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transmutácija |
1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transplantírati |
med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transvestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzít |
prevoz česa čez drugo državo, mesto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzitírati |
knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzitíven |
v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestíja |
1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trdožív |
ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tríbrázden |
agr., v zvezi tribrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje tri brazde; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trikromíja |
tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trívalénten |
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trohéj |
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróp |
nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tróskòk |
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trótovstvo |
ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trpéti |
1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tuberkulín |
med. izvleček iz bacilov tuberkuloze za ugotavljanje okuženosti z njimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tuberkulinizácija |
vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túj |
1. ki je last drugega, ne osebka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujenároden |
knjiž. tuj, drugonaroden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujeprášen |
agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujevérec |
redko drugoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túner |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tupamáros |
pripadnik urugvajske mestne gverile:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túrbočrpálka |
strojn. centrifugalna črpalka, s toplotno turbino tesno povezana v agregat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turcízem |
lingv. element turščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubirálec |
zastar. uglaševalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubírati |
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubráti |
1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 4.309 4.409 
