|
sòobčútje |
lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij; sinestezija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčenec |
jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpévec |
pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpívec |
pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplemenják |
kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplesálec |
plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòplezálec |
plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpogódbenik |
pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpoménka |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sòpostávljanje |
knjiž. postavljanje drugega poleg drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopótnica |
1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopótnik |
1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòprispévek |
prispevek v razmerju do drugega prispevka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòrojênec |
knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sórta |
navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòsêstra |
{samostanska} sestra v razmerju do druge {samostanske} sestre:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòspálec |
knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòstanoválec |
1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòtekmoválec |
tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sotóčnica |
geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòujétnik |
ujetnik v razmerju do drugega ujetnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sòvaščàn |
kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvérnik |
kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvozník |
1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvpréžen |
ki se vprega skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvzròk |
vzrok v razmerju do drugega vzroka česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzaklèp |
jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzapórnik |
zapornik v razmerju do drugega zapornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzarótnik |
zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spanjáč |
nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speciálen |
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spermálen |
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spét |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spísek |
skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
splétati |
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splúžiti |
s {snežnim} plugom odstraniti sneg:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spoglédati se |
pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spogledljív |
ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spogledováti se |
1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopádati se |
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spopásti se |
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spráti |
z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprebírati |
nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprebráti |
nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprédnjik |
knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreméšati |
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spreobŕnjenec |
kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spréti |
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spríčkati se |
medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijázniti se |
1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijaznjeváti se |
prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijémati se |
1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijéti se |
1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srám |
1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramôta |
1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramotíti |
s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbízem |
lingv. element srbščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbohrvatízem |
lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréča |
1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréčen |
1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréz |
v stari Jugoslaviji politični okraj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Stálinov |
žarg., voj., v zvezi Stalinove orgle, med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stanodajálec |
kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
státik |
strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stéhtati |
ugotoviti, določiti težo s tehtnico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stíska |
1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stòlp |
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stornírati |
1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stórno |
1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stremljívec |
knjiž. kdor si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stremúh |
slabš. kdor si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stremúški |
slabš. ki si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stremúštvo |
slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strmoglávec |
med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stŕpen |
ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strúžica |
star. strugica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stružílo |
star. strugalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strúžnik |
star. strugarsko dleto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súbkultúra |
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
súh |
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súkati |
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súperarbitrírati |
v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti {ne}sposobnost koga za vojaško službo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súperfinále |
šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superióren |
knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superponírati se |
fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
supletíven |
lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svaljkáti |
premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svarílo |
kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svaríti |
opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
svetosávski |
v stari Jugoslaviji nanašajoč se na svetega Savo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetováti |
1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svetovlján |
kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetovljánski |
ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetovljánstvo |
široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojeglàv |
ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojegláviti |
ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 4.309 4.409 
