besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: UG   zadetki: 3.909-4.008



razgledováti se  1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raziskáti  s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raziskováti  s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkápati se  ekspr. v presledkih drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkázati  1. drugega za drugim pokazati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razkazováti  1. drugega za drugim kazati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkričáti  ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlikoválen  1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razločeválen  1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razméšati  z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razmeščênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
raznoiménski  v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raznozlóžen  lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razočáranje  neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razočárati  vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rázor  pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
razoráti  1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razorávati  1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpériti  teh. upogniti zobe pri žagi na eno in drugo stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpérjati  teh. upogibati zobe pri žagi na eno in drugo stran:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razporejênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotakníti  ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotegníti  1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpotegováti  1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpoznáti  1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpoznávati  1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razselíti  z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razseljeváti  z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razsévek  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razsòl  agr. zmes {kuhinjske} soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razstòp  šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razstópati  prenehavati se prilegati drug drugemu, držati se skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raztelésiti  med. preiskati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razteleševáti  med. preiskovati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razúm  sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razuméti  1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razumévati  1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvèd  knjiž. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja; orientacija:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvídeti  knjiž. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvidévati  knjiž. ugotavljati, spoznavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvpíti  ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvprášati se  z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razvrščênost  položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
reagènt  kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
reál  nekdaj bakren ali srebrn španski in portugalski novec manjše vrednosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rébus  1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rečíšče  knjiž., redko rečna struga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reducènt  kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
refrákcija  fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rehabilitírati  1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rèinkarnácija  v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rèinkarnírati se  v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rèinterpretácija  knjiž. nova, drugačna interpretacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reís ul úlema  vrhovni poglavar islamske verske skupnosti v Jugoslaviji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reízem  lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
réka  1. večja, v strugi tekoča voda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
renomé  knjiž. ugled, sloves:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reorganizírati  na novo, drugače organizirati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reputácija  knjiž. ugled, priznanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
reskrípt  zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rètransfêr  fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
retro...  za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
revidírati  1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
revizíja  1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
revízor  kdor {poklicno} pregleduje poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; pregledovalec, nadzornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rezijánka  etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rezultát  1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rída  nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rigólnik  agr. rigolni plug:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róbija  jur., v stari Jugoslaviji najhujša prostostna kazen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
robijáš  1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róck  1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rodílnik  lingv. drugi sklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rója  nar. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
roják  kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rojáštvo  dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rokáda  1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rokobórba  šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rokovnjáščina  1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ròm  nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
romanízem  lingv. element kakega romanskega jezika v drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róparica  1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
róvtarstvo  slabš. nerodnost, neuglajenost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rúmba  počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rúpija  denarna enota Indije in nekaterih drugih držav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rusízem  lingv. element ruščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
salangána  zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sám  1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
samévati  1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámiti  knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sámoaktívnost  knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samobíten  knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámodejáven  knjiž. ki {glede dejavnosti} izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámodejávnost  knjiž. dejavnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samoglásnik  lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samolét  navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samoníkel  1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámoslovénstvo  nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámost  filoz., po Sartru ločenost človeka od vsega drugega bivajočega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   3.409 3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 4.309  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA