|
preusmériti |
1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preusmérjati |
1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preustváriti |
knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preustvárjati |
knjiž. spreminjati, predrugačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevájati |
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevál |
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prevaljeváti |
ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevážati |
z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevériti |
1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevérjati |
1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevesláti |
z veslanjem priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevêsti |
1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevésti |
z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevračálen |
agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednotévanje |
dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednôtiti |
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrtéti |
z vrtenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzéten |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzgájati |
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzgojíti |
z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezídati |
z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prezidávati |
z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezimoválec |
zool. žival, ki prebije, preživi zimo v drugem kraju ali v otrplem stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežigósati |
dati na kaj nov, drug žig:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príčkati se |
medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prienáčiti |
knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prigrízniti |
1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prigrizováti |
jesti zalogaje česa zraven česa drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prigúncati se |
pog. prigugati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príjati |
1. povzročati duševno ali telesno ugodje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijéten |
1. ki vzbuja občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prìkót |
nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléči se |
1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilèg |
strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilepíti |
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilépljati |
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prílika |
1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóga |
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
prilóžen |
zastar. 1. ugoden, pravi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóžnost |
kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primérjati |
1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerjáva |
1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripravljálnica |
1. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbek |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróbnica |
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristájati |
povzročati ugoden estetski učinek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristáti |
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristójati |
1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prístovati |
zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
privilégij |
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privlák |
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizívati se |
jur., nekdaj ugovarjati zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
próga |
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prominénca |
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prominènt |
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prominénten |
knjiž. zelo pomemben, ugleden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prominéntnik |
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propádati |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propásti |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prospékcija |
geol. ogled, pregled zemljišča z namenom ugotoviti nahajališče rude, vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prostitútka |
ženska, ki se {poklicno} ukvarja s prostitucijo, vlačuga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protékcija |
1. navadno neupravičena prednost, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protektorát |
polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, {delna} oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protežírati |
dajati komu glede na druge določeno prednost, pomoč; podpirati, ščititi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótioróžje |
voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipostávka |
fin. postavka na nasprotni strani drugega konta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipostávljanje |
knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótisméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiutéž |
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proučeváti |
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proučíti |
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prvobórec |
1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
psíhodiagnóstika |
med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psihologízem |
knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
punk |
zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
puščávnik |
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
puščôben |
ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
racionalizátor |
kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
račún |
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
radiestezíja |
občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rádiogoniométer |
teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rádiokómpas |
teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ragbi |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ráj |
1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rájfájznovka |
v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ráka |
1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ráng |
publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rangírati |
publ. razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razcépka |
teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razčístiti |
z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razčiščeváti |
z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razčlenjeválec |
kdor ugotavlja sestavne dele česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razglasíti |
narediti, da glasbilo ni {več} uglašeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rázgled |
nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razglédati se |
1. pogledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.309 3.409 3.509 3.609 3.709 3.809 3.909 4.009 4.109 4.209 
