besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: UG   zadetki: 3.409-3.508



pára  stotina jugoslovanskega dinarja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
parafráza  1. knjiž. nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parafrazírati  knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parazít  1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parazitízem  1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parazítstvo  biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parnásovec  lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parodíja  1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paroním  lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parovòd  teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pártijec  pog. član Zveze komunistov Jugoslavije ali {komunistične} partije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
partíjen  publ. ki vsebuje, izraža ideje, načela Zveze komunistov Jugoslavije ali {komunistične} partije:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
partizán  udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
partizánka  1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pasát  geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pásma  navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pástorek  sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pástorka  hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pecívo  pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
peklíti  ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pendánt  knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
penetrácija  1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
penetrírati  1. knjiž. postopno se širiti na druga področja:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perspektíva  1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
petokolonáš  pog., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
petokolonáštvo  pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
petokolónec  ekspr., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pícek  nar. jugovzhodno piščanec, pišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
píčiti  1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
píhati  1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
píka  1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
píkati  1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Pilát  v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke {kot Pilat} ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ...; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pipálka  zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plačílo  1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plagiát  knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plánkonkáven  fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plánkonvéksen  fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plántati  1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plastrón  1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
platírati  teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pláz  agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
plenerízem  um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plinovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plúžen  nanašajoč se na plug:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plúžiti  1. s {snežnim} plugom odstranjevati sneg:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plúžna  nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobésiti  1. drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobíti  1. drugega za drugim ubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poblagoslovíti  v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pocelíti  nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pocepíti  drugega za drugim cepiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pocŕkati  1. pog. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podáviti  drugega za drugim zadaviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdbán  v stari Jugoslaviji namestnik bana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podjèd  zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podkláda  1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podkupnína  kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podládje  navt. ugreznjeni del ladje, čolna:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podlésti  star. z lezenjem pod čim priti na drugo stran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdnarédnik  v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdnaslòv  1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podolgovàt  ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòdprográm  elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podrásel  ki je zrasel pod čim drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
podrást  rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podrásti  1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podráščati  1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podrobíti  drugega za drugim zdrobiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podržávka  nar. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podslápje  grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podušíti  1. drugega za drugim zadušiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podzídati  1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
podzidávati  1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pofíniti  ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogásniti  knjiž. ugasniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogášati  knjiž. ugašati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogínjati  1. pri živalih drug za drugim poginiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogódu  knjiž., v zvezi biti pogodu biti všeč, ugajati:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pográjati  raba peša ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogúben  ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogubíti  1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pogúbljati  1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poimenítiti se  ekspr. postati ugleden, premožen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poizgíniti  drug za drugim izginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poizgubíti  drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poizgúbljati  drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poizvédeti  1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poizvedováti  z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pojútrišnjem  drugega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pojútrišnji  1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokláti  1. drugega za drugim zaklati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poklatíti  drugega za drugim sklatiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrásti  drugega za drugim ukrasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrepáti  nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokŕpati  1. drugega za drugim zakrpati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrstíti  1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokupíti  drugega za drugim kupiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúsiti  dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúšati  dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   2.909 3.009 3.109 3.209 3.309 3.409 3.509 3.609 3.709 3.809  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA