ozára |
nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ozírati se |
1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ozréti se |
1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
palindróm |
beseda, stavek, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
pandékte |
jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pánoga |
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
panonízem |
lingv. element jezika panonskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
papagájstvo |
slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pára |
stotina jugoslovanskega dinarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
parafráza |
1. knjiž. nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parafrazírati |
knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parazít |
1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parazitízem |
1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parazítstvo |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parnásovec |
lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parodíja |
1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
paroním |
lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
parovòd |
teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pártijec |
pog. član Zveze komunistov Jugoslavije ali {komunistične} partije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
partíjen |
publ. ki vsebuje, izraža ideje, načela Zveze komunistov Jugoslavije ali {komunistične} partije:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
partizán |
udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
partizánka |
1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pasát |
geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
pásma |
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
pástorek |
sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pástorka |
hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pecívo |
pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
peklíti |
ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pendánt |
knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
penetrácija |
1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
penetrírati |
1. knjiž. postopno se širiti na druga področja:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
perspektíva |
1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
petokolonáš |
pog., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
petokolonáštvo |
pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
petokolónec |
ekspr., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pícek |
nar. jugovzhodno piščanec, pišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
píčiti |
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
píhati |
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
píka |
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
píkati |
1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Pilát |
v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke {kot Pilat} ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ...; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pipálka |
zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plačílo |
1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plagiát |
knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plánkonkáven |
fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plánkonvéksen |
fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plántati |
1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plastrón |
1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
platírati |
teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pláz |
agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
plenerízem |
um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plúžen |
nanašajoč se na plug:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plúžiti |
1. s {snežnim} plugom odstranjevati sneg:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plúžna |
nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pobésiti |
1. drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pobíti |
1. drugega za drugim ubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poblagoslovíti |
v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pocelíti |
nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pocepíti |
drugega za drugim cepiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pocŕkati |
1. pog. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podáviti |
drugega za drugim zadaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdbán |
v stari Jugoslaviji namestnik bana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podjèd |
zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podkláda |
1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podkupnína |
kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podládje |
navt. ugreznjeni del ladje, čolna:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podlésti |
star. z lezenjem pod čim priti na drugo stran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdnarédnik |
v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdnaslòv |
1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podolgovàt |
ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdprográm |
elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podrásel |
ki je zrasel pod čim drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
podrást |
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podrobíti |
drugega za drugim zdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podržávka |
nar. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podslápje |
grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podušíti |
1. drugega za drugim zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podzídati |
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
podzidávati |
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pofíniti |
ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogásniti |
knjiž. ugasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogášati |
knjiž. ugašati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogínjati |
1. pri živalih drug za drugim poginiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogódu |
knjiž., v zvezi biti pogodu biti všeč, ugajati:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pográjati |
raba peša ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogúben |
ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogubíti |
1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogúbljati |
1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poimenítiti se |
ekspr. postati ugleden, premožen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poizgíniti |
drug za drugim izginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
poizgubíti |
drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
poizgúbljati |
drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
poizvédeti |
1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
poizvedováti |
z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pojútrišnjem |
drugega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pojútrišnji |
1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pokláti |
1. drugega za drugim zaklati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|