|
nadomestílo |
1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoméstnik |
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdpreglèd |
zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadrájsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadrásel |
bot., v zvezi nadrasla plodnica plodnica, ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nadŕsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdsvétnik |
v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadút |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadživéti |
knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naftovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najézdnik |
nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakljúb |
izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakopávati |
ekspr., z dajalnikom povzročati, da pride kdo v neugoden položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalítek |
teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naméstnik |
1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanízati |
1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napévati |
nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napitnína |
manjša vsota denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narédnik |
v stari Jugoslaviji podoficirski čin, za stopnjo višji od podnarednika, ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narkótik |
1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naróbe |
1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naróben |
1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naródnik |
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodništva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naródništvo |
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nárteks |
arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasánkati |
pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasláda |
nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasladílo |
knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslájati se |
nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledíti |
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnik |
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnji |
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédstvo |
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótek |
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnosméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotováti |
1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrádati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštéti |
1. s štetjem ugotoviti določeno število česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navkljúb |
izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbárvast |
nasproten, drugačen od barvastega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbárven |
nasproten, drugačen od barvnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbít |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbítje |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbívanje |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèblagóven |
nasproten, drugačen od blagovnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèbŕzdanec |
ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nečístnica |
star. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèčistôta |
kar je nasprotno, drugačno od čistote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèčŕtan |
nasproten, drugačen od črtanega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdejánje |
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdélo |
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdenáren |
nasproten, drugačen od denarnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdisciplína |
kar je nasprotno, drugačno od discipline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdomáčnost |
kar je nasprotno, drugačno od domačnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdúh |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèeksisténca |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nègmôten |
nasproten, drugačen od gmotnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèhôten |
1. nasproten, drugačen od hotnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizkústven |
nasproten, drugačen od izkustvenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizpolnítev |
kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèizpolnjevánje |
kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèizvájanje |
kar je nasprotno, drugačno od izvajanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèjáven |
nasproten, drugačen od javnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néki |
1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèkrilàt |
nasproten, drugačen od krilatega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèkrívda |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèkultúra |
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèkvášen |
nasproten, drugačen od kvašenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèlagódje |
knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèlikvídnost |
kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèljubézen |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèlojálnost |
kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèlôven |
nasproten, drugačen od lovnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmateriálen |
nasproten, drugačen od materialnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nemčízem |
lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmorála |
kar je nasprotno, drugačno od morale:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmôški |
nasproten, drugačen od moškega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènaklépen |
jur. nasproten, drugačen od naklepnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènaménski |
nasproten, drugačen od namenskega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènapádanje |
kar je nasprotno, drugačno od napadanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènasílje |
publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèobstájanje |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèobstòj |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nèodobrávanje |
kar je nasprotno, drugačno od odobravanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néofašízem |
v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokapitalízem |
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokolonialízem |
po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèokús |
kar je nasprotno, drugačno od okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néonacízem |
v nekaterih deželah gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néorealízem |
realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpáren |
nasproten, drugačen od parnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpártijec |
publ. kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali {komunistične} partije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèplačevánje |
kar je nasprotno, drugačno od plačevanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèplačílo |
kar je nasprotno, drugačno od plačila:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpodréjanje |
kar je nasprotno, drugačno od podrejanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpokorávanje |
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
2.609 2.709 2.809 2.909 3.009 3.109 3.209 3.309 3.409 3.509 
