besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: UG   zadetki: 3.009-3.108



kvadrírati  mat. računati drugo potenco števila:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kváriti  1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvísling  1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z {nacističnim} okupatorjem:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
láčenbêrgar  star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
lahkovéren  ki preveč verjame, zaupa drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lájdra  pog., slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lájdrast  pog., slabš. ki se vlačuga, vlači:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lájhati se  pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lamináren  fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lanščák  lov. srnjak ali jelen v drugem letu starosti; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
láskati  1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lastnínjenje  jur. spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
láteks  kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
latinízem  lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
legát  zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebelar; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
legírati  1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lémež  del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lepíti  1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
léš  pogašeni delci premoga; ugasek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
letrízem  um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
liberátor  med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
líptovski  gastr., v zvezi liptovski sir sir za mazanje, pripravljen iz skute, paprike in drugih začimb:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
líra  denarna enota Italije in nekaterih drugih držav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lísa  1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubézen  1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ljubíti  1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubovánje  zastar. ljubimkanje, vlačuganje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljubováti  zastar. ljubimkati, vlačugati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ločeváti  1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ločíti  1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
logogríf  beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lokátor  teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lótrica  star. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
louisdór  num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lováča  knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ludízem  um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúnapárk  pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúžen  nanašajoč se na luženje ali lug 2:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúžina  1. kem. baza, lug:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lužnína  nestrok. baza, lug:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máčeha  1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
madrigál  muz. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
madžarízem  lingv. element madžarščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maéstro  ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
magnét  predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
magnetízem  1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
magnétnica  fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máistrovec  žarg., zgod. udeleženec bojev pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji 1918 in 1919; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makartízem  publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makíja  v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno odporniško gibanje {proti nemškemu okupatorju}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makíjevec  v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
malovrédnica  ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mámbo  ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mamílo  sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mamíti  1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mamljív  1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mandát  1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marshallizírati  polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Márshallov  polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršalát  pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščevánje  neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščeváti  napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medaljón  obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medtém  izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mencáti  1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálec  kdor se {poklicno} ukvarja z menjavo ene valute za drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálnica  prostor za menjavo ene valute za drugo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjálo  v zvezah: ptt {telefonsko} menjalo priprava, s katero se izključi en in priključi drug telefonski aparat na isti vod; žel. {kretniško} menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ménjati  1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
menjávati  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
menjeváti  1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mercerizírati  tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mériti  1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metáfora  lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
métajêzik  lingv. jezik, glede na katerega se opisujejo drugi jeziki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metamorfóza  knjiž. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko; sprememba, preobrazba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metastáza  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metastazírati  med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metáti  1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metempsihóza  zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metonimíja  lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mezo...  za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mílo  sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mimobéžnica  geom. premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
misijón  rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mít  1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, {nenavadnih} naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mládogramátik  lingv. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mládotúrek  pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mlàt  nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móker  1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móra  italijanska igra s prsti, pri kateri dobi igro tisti izmed dveh igralcev, ki ugane seštevek pokazanih prstov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moravízem  lingv. element jezika moravskih Slovanov v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mórfij  poljud. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
morfín  farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mozaík  slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mráčnež  1. ekspr. kdor je negativno, neugodno razpoložen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕk  1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabòr  1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nacionalízem  1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadomésten  1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   2.509 2.609 2.709 2.809 2.909 3.009 3.109 3.209 3.309 3.409  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA