besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: UG   zadetki: 2.709-2.808



eksportírati  prodajati blago v drugo državo; izvažati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstáza  duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ékstra  pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstradícija  knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekvivalénca  razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekvivalènt  kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekvivalénten  po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eldorádo  knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elegán  knjiž. moški, ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elegánten  1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktrodiagnóstika  med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elektroskóp  fiz. priprava za ugotavljanje naelektrenosti kakega telesa:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
emerzíja  astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emulgírati  kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emúlzija  1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakovréden  po vrednosti enak drugemu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakozvóčnica  lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
encistírati se  biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enígma  knjiž. uganka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
enigmátski  knjiž. ugankarski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enobé  pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enodnévnik  knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enostránski  ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênovalénten  kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epicíkel  astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epicikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epifít  bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erátski  geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erúpcija  1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ešalón  voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuácija  preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuírati  preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evgléna  bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ex cáthedra  knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabianízem  v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fatálen  ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
favorizírati  izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
febronianízem  rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fébruar  drugi mesec v letu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
felibríst  v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feljtón  živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferít  1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
févd  v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figuránt  1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flájcka  nar., slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flájdra  slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flándra  slabš. vlačuga, prostitutka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flánša  teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fólksdôjčer  med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
forsírati  1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotízem  psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frákcija  1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fránk  denarna enota Francije, Belgije, Švice in nekaterih drugih držav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
frustrácija  knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galicízem  lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gasílnik  knjiž. priprava za ugašanje, gašenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gásniti  knjiž. ugašati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gazéla  lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
generalizírati  knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
génitiv  lingv. drugi sklon, rodilnik:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gêntleman  moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
géosinklinála  geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gerènt  v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
germanízem  lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíb  premik {dela} telesa iz enega položaja v drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibánica  gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glavnjáča  v stari Jugoslaviji glavni policijski zapor v Beogradu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globéti  brezoseb., zastar. udirati se, ugrezati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grábežnica  nav. mn., zool. roparske žuželke, ki izsesavajo druge žuželke, Asilidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gradácija  knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grafologíja  proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grája  raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grájati  raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grecízem  lingv. element grščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gréder  grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grézati  knjiž., redko ugrezati se, pogrezati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gríz  redko ugriz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúliti  1. oglašati se z glasom grugru:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúncati  pog. gugati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmatbúnd  med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmvêrovec  pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
halódri  slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
halóga  nav. mn., star. haluga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hebraízem  lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterodóksen  rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heteroseksuálen  med. spolno nagnjen do oseb drugega spola:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterosilábičen  lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterotrófen  biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hetero...  nanašajoč se na drugačen, različen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiát  lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidríd  kem. spojina vodika z drugim elementom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidrofón  teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinávski  ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hipocikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hipotéka  jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
histeréza  fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlódar  gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hodník  1. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homofoníja  muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homoním  lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   2.209 2.309 2.409 2.509 2.609 2.709 2.809 2.909 3.009 3.109  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA