|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
doživljajskopedagoški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
|
|
doživljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsaka v duši doživljena stvar je iztrgana iz večnosti.
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
dražestno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edini način za to je po mojem mnenju dopuščanje vsaj minimalne možnosti, da se prav dražestno osmešiš.
|
|
drekanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
drgálka |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgúlja |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driver |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če nimaš izkušenj, je bolje da škatlo pustiš tako kot je, saj je (naj bi bil) to usklajen sistem zvočnika (driverja), škatle in elektronike.
|
dŕn |
star. ruša:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnorézec |
delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobóvje |
1. organi v prsni in trebušni votlini:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugolétnik |
redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgoligáš |
žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
državn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: HAHAHA, tole ti povem: sam fouš si mu, k je državn prvak iz VŠ!!!!!!
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
duktilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je bil material kaljen in popuščan, je bila iniciacija in propagacija razpoke značilno nizkoenergijska, duktilna.
|
|
dvajsetkilaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iluzija se razblini ob pogledu na obilni mušji zarod na ugaslih očeh dvajsetkilaša v najboljših letih, ko prejema tedenski obrok hrane v obliki hostije iz rok zadnjega živečega svetnika.
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvatisočenkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobne igrice, izdelane in preizkušene v dolgih letih obstoja tabora, prežemajo pravzaprav vsak trenutek, snemajo se minifilmi, ves čas traja "shower game" (gre za to, da moraš brez prič politi dodeljenega ti soudeleženca z vodo), za oblačno noč, ko sva prišla, so imeli načrt izboljšati lanski rekord in neko pesem zapeti dvatisočenkrat.
|
|
dvigajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
|
|
dvigovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvigovalna zanka na osrednjem delu dopušča, da napravo brez težav dvignete z žerjavom.
|
|
dvoatomaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V heterocistah se kopiči dušik (dvoatomarna oblika).
|
|
dvobojevalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
|
|
dvócévka |
puška z dvema cevema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoinpoldneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1999 in 2001 sta kot del terenskega dela v okviru predmeta Biogeografija, ki ga poslušajo študenti sistematsko-ekološke smeri letnika biologije, sledili dvoinpoldnevni ekskurziji.
|
|
dvokanalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vem pa recimo kaj pomeni CLMEI-2: dvokanalen (stereo) signal priredi za poslušanje na večkanalnem sistemu (kvazi pro-logic).
|
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvopecljat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manj je tudi funkcijske motenosti na mestu odvzema, saj je moč trebušnih mišic po odvzemu prostega TRAM režnja večja kot pri dvopecljatem TRAM režnju.
|
|
dvopramenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgornja 10 m visoka stopnja je dvopramenska in se kot dolgi beli brki spušča po temni kamnini.
|
|
dvorogelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posušeno travo so grabili z grabljami, z vozovi so jo zvozili domov in zdevali na senike s pomočjo lesenih dvorogelnih vil...
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džemba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
|
|
džeziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
|
|
dživa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posameznik je individualna duša (dživa), medtem ko je kozmos božanskost, deva.
|
|
džúmbus |
nižje pog., ekspr. hrup, trušč, vpitje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
è |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eflorescénca |
med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju, vzbrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
èh |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ehéj |
izraža zadovoljnost, navdušenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éj |
1. izraža zadovoljnost, navdušenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaltácija |
knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaltíran |
knjiž. zanesen, navdušen, razvnet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaltíranost |
knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éksati |
pog. izpiti v dušku do dna {kozarca}:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplorácija |
psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eliksír |
v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elízij |
v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
emfáza |
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enfánt terríble |
knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênocévka |
puška z eno cevjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziást |
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziástka |
ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziázem |
velika navdušenost, zavzetost za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigramátik |
knjiž. kdor piše epigrame, puščičar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eremít |
knjiž. puščavnik, samotar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eremitáža |
knjiž. puščavnikovo bivališče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eremítski |
knjiž. puščavniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evgénika |
biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Evstáhijev |
anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fakultatíven |
prepuščen osebni izbiri, neobvezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantást |
1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantazírati |
1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faséta |
brušena robna ploskev, navadno stekla, dragih kamnov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fén |
1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fičafáj |
pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filóksera |
zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fizilír |
nekdaj vojak pešec, oborožen s puško:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flám |
pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flaškón |
pog. velika opletena trebušasta steklenica; pletenka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flegmátičen |
ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flínta |
pog., nav. slabš. puška:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flóbert |
puška za streljanje na kratke razdalje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
foksteriêr |
manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fosgén |
kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fotízem |
psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frankofíl |
kdor se navdušuje za francosko politiko ali kulturo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
freudízem |
teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
3.125 3.225 3.325 3.425 3.525 3.625 3.725 3.825 3.925 4.025 
