besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: TV   zadetki: 13.567-13.666



tekstologíja  lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tektónika  1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
telefón  1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
télemerítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
teletítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
telétnica  vet. krava od poroda do odstavitve teleta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
televizíja  1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
telíca  goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
temeljít  ki zadeva temelj, bistvo česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
temeljítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
temnítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
temperamènt  1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja, zlasti čustvenega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
temperamênten  ki živahno reagira in izrazito kaže čustva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tèmveč  v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane:; vez., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
teologíja  1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
teoríja  1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teozofíja  1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teracêrski  nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tercijálski  nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
têrmoenergétika  dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tesárski  nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tešítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tétanus  med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tetraéder  geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
težítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
time-out  šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
típ  1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
típičen  ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tipizírati  1. poenotiti obliko, velikost, izvedbo {tehničnih} izdelkov zaradi pocenitve in izboljšav:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tiránski  nanašajoč se na tirane ali tiranstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tiskárski  nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tísti  I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tkálski  nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlačánski  nanašajoč se na tlačane ali tlačanstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlačítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
točítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
tolažítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
toleránten  1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolerírati  1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolmačítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
tolstojánec  pristaš tolstojanstva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolstójevec  pristaš tolstojanstva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tónika  muz. prva stopnja v durovi ali molovi lestvici:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòp  publ., navadno v zvezi top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb:; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tópika  1. filoz. logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topílo  sredstvo za topljenje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topníški  nanašajoč se na topništvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torbárski  nanašajoč se na torbarje ali torbarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toríšče  knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tóstránost  v različnih religijah zemeljska stvarnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tóstránski  1. nanašajoč se na tostranstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalitáren  1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalitarízem  politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
totalitéta  knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalizírati  knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tótem  pri primitivnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totemízem  pri primitivnih ljudstvih vera v sorodstveno zvezo rodu, plemena z določeno živaljo, rastlino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tovórniški  nanašajoč se na tovornike ali tovorništvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trabákula  navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trájna  pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tráktor  motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transcendentalízem  filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transcendénten  knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transferírati  1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tránssubstanciácija  1. rel. sprememba bistva kruha in vina v bistvo Kristusovega telesa in krvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapéz  geom. četverokotnik z dvema neenakima vzporednima stranicama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapézen  nanašajoč se na trapez, četverokotnik:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapezoíd  geom. četverokotnik z neenakimi in nevzporednimi stranicami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trčítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
trdílo  sredstvo za trdenje, strjevanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdokóžec  ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdokóžen  ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdokóžnež  ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdovráten  1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trebítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
trecénto  knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trenêrski  nanašajoč se na trenerje ali trenerstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréskati  1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréščiti  1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
treznitev  ž, vir: N; povezave: nova beseda
trgáč  kdor trga grozdje ob trgatvi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trialízem  zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tribadízem  -zma; m, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: "Tribadizem: drgnjenje publisa dveh žensk v položaju s prepletenimi nogami. Včasih se ta izraz uporablja kot sinonim za lezbištvo."
tribúna  1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triglavàn  1. član, pristaš društva, kluba Triglav:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tríkrat  izraža tri ponovitve:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trinóški  nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípóljen  agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trirób  geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríštéven  v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
tródelítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda
tróp  nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tróséd  obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trošarína  jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trošítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
trpéžen  ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trpítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
trtoréja  zastar. vinogradništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúplo  1. telo mrtvega človeka ali živali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   13.067 13.167 13.267 13.367 13.467 13.567 13.667 13.767 13.867 13.967  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA