besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: TV   zadetki: 13.367-13.466



sprémljati  1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spréti  tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevódnik  uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevrnítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sprhnítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
sprijázniti se  1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijáznjenost  dejstvo, da je kdo sprijaznjen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijaznjeváti se  prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spustítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sramôten  ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečelóvec  ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečolóvec  ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredíščnica  1. geom. črta, ki poteka skozi središča geometrijskih tvorb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjenében  lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕž  knjiž. 1. navadno s prilastkom bistvo, jedro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stádion  prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stahánovec  pristaš stahanovstva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stahánovski  nanašajoč se na stahanovce ali stahanovstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staknítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
stakníti  narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stánje  navadno s prilastkom 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stanovíten  ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starínarski  nanašajoč se na starinarje ali starinarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starodávnik  nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárokrščánski  nanašajoč se na zgodnje krščanstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stároslovánski  nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stároslovénski  nanašajoč se na Slovence v prvih stoletjih po naselitvi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starožítnost  knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státik  strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státika  1. dejstvo, da se kaj ne spreminja, razvija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stáva  1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stavbárski  nanašajoč se na stavbarje ali stavbarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stavítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
stáviti  1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stáž  1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steklárski  nanašajoč se na steklarje ali steklarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stêklopiháški  nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steníca  1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stép  ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stêreokemíja  kem. nauk o prostorski razporeditvi atomov v molekuli; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stereometríja  geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stereoskópski  fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stesnítev  -tve; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
stíčnost  1. dejstvo, da se kaj stika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stíkati  delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stilém  lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stilíst  kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stilít  asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stilízem  lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stòl  1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stólica  1. učno-znanstvena enota oddelka univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stôpnja  navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
storílnost  kar je določeno s količino izdelkov, stvari, ki jih kdo naredi v časovni enoti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
storjátev  -tve; ž, vir: B; povezave:
stotínski  ki temelji na delitvi enote na sto delov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
straníca  1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strást  1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strásten  1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strašítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
strélski  nanašajoč se na strelce ali strelstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strínjati  1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strížen  tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strníti  1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strnjeváti  1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strófičnost  knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strohnítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
stròj  1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
strojárski  nanašajoč se na strojarje ali strojarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strojítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
strôjniški  nanašajoč se na strojnike ali strojništvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stróka  navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokovnjákarski  nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stŕpen  ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strugárski  nanašajoč se na strugarje ali strugarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
struktúra  1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strukturírati  publ. z medsebojno povezavo določenih enot sestavin zgraditi, ustvariti strukturo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbdominánta  muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
substánca  knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
subverzíja  prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sufíks  lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflêr  gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflêrka  gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflírati  gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sugerírati  1. posredno, prikrito {poskušati} vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sugestíja  1. posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suhoróbarski  nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suknárski  nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sumnítev  -tve; ž, vir: B; povezave:
supé  1. v francoskem okolju večerja {po večerni predstavi, prireditvi}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súperfinále  šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
superširitev  ž, vir: N; povezave: nova beseda
supírati  v francoskem okolju večerjati {po večerni predstavi, prireditvi}:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súrka  v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sušítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
suválnica  nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súženj  1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
súženjski  nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súžnjelastníški  nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svahíli  lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sváljek  podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   12.867 12.967 13.067 13.167 13.267 13.367 13.467 13.567 13.667 13.767  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA