dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
dvooblikovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri osebnih (in povratnem osebnem) je opozorjeno na dvooblikovnost (ed.: z menoj, s teboj, s seboj/z mano, s tabo, s sabo; dv.: naju, vaju/naji, vaji; mn.: mi, vi/me, ve) ter na tvorjenje naslonskih in naveznih oblik.
|
dvoparalelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po ukinitvi nižjih gimnazij pa je framska šola zaživela kot popolna dvoparalelna osemletna šola.
|
dvoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se razdelita do 4. dneva po oploditvi nastane dvoplodna nosečnost, ki je zelo podobna dvojajčni nosečnosti - vsak ima lastno posteljico in lastno amnijsko votlino.
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvorána |
večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
dvóstáven |
fin., v zvezi dvostavno knjigovodstvo dvojno knjigovodstvo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvostranskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivost je v tem, da že nekaj let ista oseba piše poštne obrazložitve Filatelistični zvezi, kot tudi obratna pisma in to dvostranskost ista oseba tudi javno objavi v Novi filateliji.
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
dvóústničen |
lingv. ki se tvori z obema ustnicama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvovejen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta rezultat je kasneje zaradi vgraditve dvovejnega delilnika in dodatne antene padel na 22 dB, kar pa je še vedno odlično.
|
dvóžénec |
kdor živi v dvoženstvu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
džnjana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izpostavila je bistvo Bhagavanovih obsežnih naukov o vseh vidikih duhovne poti, vključno s karma, džnjana in bhakti jogo.
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
é |
1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
edinovŕsten |
knjiž., redko edinstven, enkraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ednína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
egalizírati |
knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ehinokók |
med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eidétika |
psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
èjdún |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
èjdúš |
pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekléktik |
kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksárh |
1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekscés |
prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ékscitans |
med. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, dražilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksemplár |
vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekshórta |
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksíl |
knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksisténca |
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksistenciálija |
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksklamácija |
lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekskomunikacíjski |
pridevnik od ekskomunikacija, izobčitven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekskúrz |
knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspedít |
1. oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje, odpravništvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspenzár |
jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksperimènt |
znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspresíja |
1. knjiž. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspresíven |
knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspropriacíjski |
nanašajoč se na ekspropriacijo, razlastitven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksteritoriálnost |
jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstirpátor |
agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstradícija |
knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstravagánca |
1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elaborát |
izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elékcija |
knjiž. izbor za razpisano službeno mesto z volitvami; izvolitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktor |
oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve, volilni mož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktrogospodárski |
nanašajoč se na elektrogospodarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elektromeritev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
elementáren |
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
embriologíja |
nauk o razvoju organizma od oploditve do rojstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
emfátičen |
knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emfáza |
knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emfizém |
med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emigrántski |
nanašajoč se na emigrante ali emigrantstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emocionálen |
1. nanašajoč se na emocijo; čustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emocionálnost |
knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emotíven |
nanašajoč se na emocijo; čustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emotívnost |
knjiž. lastnost, značilnost emotivnega, čustvenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empíričen |
ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empíričnost |
lastnost, značilnost empiričnega, izkustvenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empiríja |
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empírik |
1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enačitev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ênkrat |
izraža, da kaj nima ponovitve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênkraten |
ki nima ponovitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enôten |
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Éolov |
muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eólski |
muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
épika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epitáf |
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epóha |
knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
epohálen |
nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
êra |
navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
esejístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
esenciálen |
knjiž. bistven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eskadrílja |
1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
eskónt |
fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eskórta |
oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|