|
filosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gornjelužiškosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hrvaškosrbijanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hrváškosŕbski |
nanašajoč se na Hrvate in Srbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrvátskosŕbski |
nanašajoč se na Hrvate in Srbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrvsrb. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izvensrbski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
jugosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
júžnosŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kosovskosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lúžiškosŕbski |
nanašajoč se na Lužiške Srbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
medsrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadsrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nesrbeč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèsŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
novosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osrédnjesŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ožjesrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pánsrbízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
|
|
posŕbiti |
narediti kaj srbsko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posŕbljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
posrbohrvátiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
préčanskosŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prosrbizem |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prosrbsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prosrbskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
protisrb |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prótisŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
protisrbstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sámosŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
severnosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spodnjelužiškosrbski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
stárosŕbski |
nanašajoč se na Srbijo do razpada države carja Dušana:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turškosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèlesŕb |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vèlesŕbski |
v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Srbov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèlesŕbstvo |
v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Srbov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vélikosŕb |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
velikosrbizem |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vélikosŕbski |
nanašajoč se na veliko Srbijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vélikosŕbstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vsèsŕbski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vsèsŕbstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zahodnosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrbljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zgornjelužiškosrbsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
znotrajsrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
albanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času predsednika Miloševiča je zibelka srbstva postala "koljevka" albanstva.
|
|
anglofrancoski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pavelićeva predvojna "strategija", pravno utemeljena na nelegitimnosti, zunajsaborski vsiljenosti versajske SHS-YU (vzpostavljena kot anglofrancoski interesni kontrablok zoper Nemčijo in delno Italijo ter zaradi hrvaške nemoči za razmejitev od Srbije; prav ta razmejitev je bila tudi Tudjmanova travma: izbris BiH in skoznjo kakršnakoli meja, npr. na reki Bosni, s Srbijo bi Hrvaško naredila za približno enakovredno, polovična je le ena od "invalidkov"), je bila iskanje zavezništva z Bolgari in zatrtimi Makedonci (z njimi in z nemškim "blagoslovom" je izvedel atentat na Aleksandra) ...
|
|
antialbanec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov "Srb" je vedno antialbanec; njegov "oficir" je vedno skrajno militanten tip, čeprav vsi, kajne, vemo, da to ni res; njegov "politik" je vedno tak, kot sta Dolanc ali Milošević; njegov "Slovenec" le redko reče: "Marš, Bosanc!"
|
|
antialbanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlika je velika, pri velikosrbskem projektu gre za nekakšen program, v imenu katerega se je javno bojevalo in propagiralo; fantazma o Veliki Albaniji naj bi bila nekakšen posthumen odgovor proti antialbanski propagandi.
|
|
antinacionalističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V bivših jugoslovanskih republikah (v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini) so bile predvsem ženske in feministične skupine tiste, ki predstavljale antinacionalističen in protivojni civilnodružbeni potencial (prim. Kašić 1997).
|
|
antiperspirant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi trije deodoranti so hkrati antiperspiranti in brez alkohola, kar pomeni, da jih lahko nanesemo na kožo takoj pa odstranitvi dlačic in ne povzročajo srbenja kože.
|
|
antipruriginizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Peru balzam pospešuje epitelizacijo in deluje antipruriginizno (proti srbenju).
|
|
antipruriginoz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tinkture arnike in paprike ter sivkino olje s svojim rubefacientnim delovanjem povzročajo povečano prekrvavitev (širjenje krvnih žil) in občutek toplote, medtem ko salicilna kislina (keratoplastik), naftol in mentol delujejo kot sredstva proti srbenju (lokalni antipruriginozi).
|
|
antipruritičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odmerjanje: antipruritično delovanje: 2 do 3 x dnevno namažemo in rahlo vtremo v srbeče dele telesa.
|
|
antipruritik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
antipruritik - snov, ki zmanjšuje oz. lajša srbenje
|
|
atopičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Atopični dermatitis je kronično, srbeče vnetje gornjih kožnih plasti.
|
|
avtosarkazem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kakorkoli sem vsa ta leta osebno ostro obsojal vojno na področju nekdanje Jugoslavije in še posebej v BiH ter bil zelo enoznačen v obsodbi Srbov, pa mi je vendarle v filmu Lepa sela lepo gore uspelo videti samo tisto, kar v njem po mojem skromnem mnenju tudi lahko najdemo, namreč odlično narejen film s protivojnim sporočilom, poln srbske samoironije in cinizma, črnega humorja in avtosarkazma, brutalnega destruktivizma, ki se vrača na same protagoniste, samoobtožbe srbskega deleža v vojni in hkrati ironičnega spraševanja po smislu vojne kot takšne.
|
|
bošnjaščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Bosanski jezik je uradni jezik v Republiki Srbski, kjer ga imenujejo bosanščina (БошЊачки језик/Bošnjački jezik), od 1992 pa tudi v Bosni in Hercegovini (poleg srbščine in hrvaščine), kjer uporabljajo izraz bošnjaščina.
|
|
bruka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. srb.: Kaj bi naj pomenlo bruke??? Slovensko prosim!! Bruka (serbian)-sramota (slovene).
|
|
bugárštica |
lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četáš |
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáhija |
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
deformirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srbski in hrvaški pesniki so v določeni meri nadaljevali književno tradicijo, ki je obstajala že pred tem, vendar so zanjo uporabljali novo gradivo (z novim jezikom vred); bili so tudi izpostavljeni deformirajočemu vplivu »troheoidnih« ljudskih metrov (deseterca in osmerca).
|
|
denacifizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanjo je Srbija "ideološko bolna in nora družba. Miloševič je bolj kriv za to, ker je sprožil vojne, kot za to, ker jih je izgubil. Najhujši pa je bil razpad Jugoslavije! Najhujših je dvesto tisoč mrtvih, štirje milijoni razseljenih oseb. Ta banda je ustvarila zastrupljeno, paranoično in nacionalistično Srbijo, ki jo bo treba denacifizirati in dekontaminirati!"
|
|
dialektično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ironična predstavitev pakta kot "poroke" med ženinom Hitlerjem in nevesto Stalinom implicira tudi paradoks določenega sozvočja, svojevrstne simpatije, ljubezni ali "bratstva po duši", skritega nekje na dnu med sabo najbolj sovražnih si radikalizmov, ki se medsebojno dialektično pogojujejo, omogočajo, dopolnjujejo, tako da včasih "kar ne morejo narazen" (Šešelj je še danes eden najvišjih funkcionarjev Miloševićevega sistema v Srbiji).
|
|
diktiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Istočasno je prišlo do upora dela srbskega prebivalstva, ki je bil diktiran iz Beograda, rezultat tega pa je bila agresija JLA in Jugoslavije na Republiko Hrvaško.
|
|
dimetindenijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zvečer si kožo vedno dobro sperite z vodo in namažite srbeča območja s hidrokortizonskim mazilom (npr. hydrocortisonum) ali antihistaminskim mazilom (npr. dimetindenijev maleat).
|
|
dúvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. srb.: Ma glej, vse se neki napihuje, 'duva', pa nč konkretnega za v roke prjet. Tako v deželici podalpski, kokr cel zahodn svet.
|
ekcém |
med. nekužno vnetje kože, ki povzroča srbenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gájda |
nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gárje |
zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koprívka |
med. zelo srbeč, rdeče obrobljen izpuščaj, ki se pojavi pri koprivnici; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koprívnica |
med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljótičevec |
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúžiščina |
lužiškosrbski jezik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nédičevec |
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opánka |
nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
peváčica |
v srbskem okolju pevka, ki nastopa v baru, kavarni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prebránec |
gastr. srbska jed iz kakovostnega belega fižola in začimb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
préčanski |
v srbskem okolju nanašajoč se na pokrajino severno od Donave in Save:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rapálski |
zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
séber |
v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sládko |
zlasti v srbskem okolju sadje, kuhano v sladkorju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šápka |
zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štókavščina |
lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šúbara |
zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trávarica |
1. zlasti v hrvatskem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tresorít |
nar. dolenjsko nagajiv, srborit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tresorítec |
nar. dolenjsko nagajivec, srboritež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tresorítiti |
nar. dolenjsko nagajati, srborititi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urtikárija |
med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vidovdánski |
zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelenáš |
v srbskem okolju, nekdaj trgovec, ki od kmetov pod ceno odkupuje še zelene posevke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúpski |
nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 90