|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírati |
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópen |
1. star. razumen, razsoden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščebetáti |
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeketáti |
1. oglasiti se z glasom šček:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpati |
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaušésen |
ki je, se nahaja za ušesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
nanašajoč se na zaveso:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésiti |
knjiž. 1. zagrniti z zaveso:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavpíti |
1. spregovoriti z močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavreščáti |
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažmíkati |
1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvrgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálnik |
1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbistríti |
razviti sposobnost za mišljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblížati |
1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbliževáti |
1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdávnaj |
1. izraža zelo veliko časovno odmaknjenost dejanja {v preteklost}:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdóma |
v povedni rabi izraža odsotnost iz domače hiše, iz svojega stanovanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdráha |
nesoglasje, prepir, ki ga kdo povzroči s svojimi besedami, ravnanjem med dvema ali več osebami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravník |
kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zdušíti |
skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébrat |
bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zeiss |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zeleníka |
1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zêmlja |
1. tretji soncu najbližji planet osončja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zemljekróg |
knjiž., redko zemlja, {vesoljni} svet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zezljáti |
redko nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š; sesljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgódnjerenesánčen |
nanašajoč se na zgodnjo renesanso:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgovoríti se |
1. z dogovorom doseči soglasje; dogovoriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zimolèz |
nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zjókati se |
izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zlatíčnica |
nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline z zvezdastimi ali somernimi cveti različnih barv, Ranunculaceae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatobròv |
zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatorítka |
zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatoróg |
po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatotópka |
kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlíti |
1. z nagnjenjem posode narediti, da kaj tekočega kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlívati |
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlòg |
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
zlósten |
knjiž. zloben, sovražen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlovrážen |
zastar. sovražen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlóžek |
knjiž. kar je zloženo, sestavljeno iz več kosov, predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmájevec |
1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmázek |
1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zménjati |
1. dati ali dobiti za bankovec, kovanec enakovredno vsoto bankovcev, kovancev manjše vrednosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zmenjávati |
1. dajati ali dobivati za bankovce, kovance enakovredno vsoto bankovcev, kovancev manjše vrednosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmešnjáva |
1. stanje, ko so dane, postavljene skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmôči |
1. izraža sposobnost osebka; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmogljív |
1. ki zmore sorazmerno velik napor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmogljívost |
1. sposobnost koga, določena z dejanjem, delom, ki ga zmore:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znáčka |
1. majhen, ploščat kovinski predmet z {reliefno} podobo ali napisom, ki se zatakne, pripne na oblačilo, klobuk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znamenít |
zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znáti |
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znergáti |
slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znoréti |
1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znoríti |
ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znóžje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobátec |
večja morska roparska riba z močnim zobovjem in okusnim mesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóber |
zool. evropsko divje govedo svetlo rjave barve z močnim oprsjem, Bison bonasus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 