|
trosíšče |
bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trósnik |
bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróspèv |
muz. skladba za tri glasove ali tri glasbila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trózvóčje |
knjiž. glasovna ubranost treh {različnih} zvokov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trpôtec |
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕs |
1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕsje |
1. več trsov, trsi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕst |
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
trsteníka |
bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trstíka |
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tršljíka |
nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trudodán |
v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trúst |
1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trúšč |
1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tsunámi |
geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tuatára |
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túba |
1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tuberóza |
vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túbus |
1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujeprášen |
agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túlipanovec |
vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
túlipovec |
vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tulíti |
1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túna |
tun: uloviti veliko tun / okusno meso tune; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túner |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tunína |
1. tunovo meso:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túnja |
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túnjka |
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tupilaks |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tupírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tupóljev |
sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
túrnus |
1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubádati se |
ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubikvitéta |
knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udíhati se |
knjiž., redko zadihati se, zasopsti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševálo |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhú |
posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhuhú |
1. posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
úkati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukléti |
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
últra |
knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
últras |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
úm |
1. sposobnost mišljenja, spoznavanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umételen |
1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
umírati |
1. približevati se prenehanju življenja, življenjskih procesov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umiválnik |
večja plitva posoda za umivanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unanimízem |
lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unciála |
1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerzitétnik |
knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univêrzum |
knjiž. {neizmeren} prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepelíti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeváti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplésati se |
1. z vajami, plesanjem pripraviti se, razgibati se pred plesom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upórnica |
1. ženska, ki sodeluje v uporu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upórnik |
1. kdor sodeluje v uporu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
úrbi et órbi |
knjiž. povsod:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urékati |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uročíti |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usambárski |
vrtn., v zvezi usambarska vijolica sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih; sanpavlija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usápiti |
star. upehati, zasopsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
usedálnik |
teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmíliti se |
1. iz sočutja narediti komu kaj dobrega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmíljen |
1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usnjáča |
zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usposábljati |
1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustoličeváti |
1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úš |
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíca |
zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utŕdba |
objekt, zgrajen za obrambo pred sovražnikom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
uvájati |
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvél |
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvêsti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidévnost |
1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvódnik |
članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váditi |
1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájen |
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájevec |
sodelavec dijaškega lista Vaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakánca |
knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vákati |
oglašati se z glasom vak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakuóla |
biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
valovít |
1. na katerem so valovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
varovalíšče |
alp. prostor v steni, ki daje varnost plezalcu in varovanemu soplezalcu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
várteks |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vaskulítis |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
váta |
rahel skupek bombažnih vlaken, ki so; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váza |
navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
včásih |
1. izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
včérajšnjik |
knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večér |
1. del dneva ob sončnem zahodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérnik |
1. časopis, ki izhaja zvečer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčglásen |
muz. komponiran za več glasov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčglásje |
muz. glasbeni stavek za več glasov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčnik |
zgod., v fevdalizmu prisednik {pri sodišču}; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčrazréden |
1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 
