besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: SO   zadetki: 15.075-15.174



sledíšče  lov. kraj, prostor, kjer divjad hodi in so vidni njeni sledovi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sléjkopréj  ekspr. 1. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slép  1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slínarica  zool. majhna zajedavska žuželka, katere ličinka se obda s penasto slino in sesa rastlinske sokove, Philaenus spumarius; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slívkati  nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slogáš  nav. slabš. kdor si zaradi trenutnih okoliščin ali koristi prizadeva za sodelovanje, povezovanje zlasti na političnem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slogáštvo  nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slovár  1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
slóvnica  sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slučáj  kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slučájen  ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slušátelj  1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slútnost  knjiž. sposobnost za slutenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slúznica  plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sméh  izražanje zlasti veselja, sreče z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smejačíca  grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu; turška grlica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smejáti se  1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sméti  z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smetnják  večja posoda za odlaganje smeti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smíljka  bot. rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti, socvetji, Cerastium:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smókva  nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
smókvovec  nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smrčáti  dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smŕt  1. prenehanje življenja, življenjskih procesov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
smŕtnost  1. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sms  m,prid. neskl., vir: N; povezave: nova beseda wiki
snetjàv  na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snežník  visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snútek  tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spacáti  1. narediti, da so na čem packe; popacati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spackáti  1. narediti, da so na čem packe; popackati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spàh  mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahníti  narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahováti  delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spajdášiti se  1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáren  nar. soparen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spárica  nar. soparica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáričen  nar. soparen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spartakiáda  šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spártakovec  med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spása  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
spirituóza  nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spíritus  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
spísje  1. šol. pisanje, sestavljanje spisov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splájhati  ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splávati  1. postati sposoben plavati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spleteníca  knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spletênka  1. knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
splôšnodržáven  nanašajoč se na vso državo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splúnkati  ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodkosíti  s koso, kosilnico odrezati, navadno nizko, pri tleh:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodmòl  1. knjiž. prostor pod previsom v skalovju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spomín  1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
spomínčica  dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spondiloartritis  m, vir: N; povezave: nova beseda
sporángij  bot. organ, v katerem nastajajo trosi; trosovnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazúm  dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazuméti se  1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazumévati se  1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazúmnost  knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporêči se  z besedami, navadno ostrimi, izraziti medsebojno nesoglasje, nasprotovanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporékati se  z besedami, navadno ostrimi, izražati medsebojno nesoglasje, nasprotovanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spray  kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje; pršilo, razpršilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spreglédati  1. postati sposoben gledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spregledováti  1. postajati sposoben gledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
Spréngerjev  bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spréten  1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spréti  povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevidévnost  knjiž. razsodnost, pamet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevídnost  star. preudarnost, razsodnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spríčkati se  medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijémnost  sposobnost za sprijemanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spútnik  umetni satelit, izdelan v Sovjetski zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sramôten  ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕbec  zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srébati  spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srébniti  spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srebrénka  bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srebrníca  zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčka  listek s številko, ki daje pravico sodelovati v loterijskem žrebanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjedêbeln  agr. ki ima srednje visoko deblo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjetláčen  teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredozímec  nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srhkolístnica  nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕkati  1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕkniti  spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srnína  1. srnje meso:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕšast  1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršát  ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršáti  1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršéti  1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕšiti  postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stádij  navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stafilokokus  m, vir: N; povezave: nova beseda
stahánovstvo  v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stája  goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalinízem  politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Stálinov  žarg., voj., v zvezi Stalinove orgle, med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalíšče  1. kar določa kriterij za presojanje česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
standardizírati  s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   14.575 14.675 14.775 14.875 14.975 15.075 15.175 15.275 15.375 15.475  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA