besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: SO   zadetki: 12.901-13.000



hladílec  gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hladnokŕven  1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlódarka  les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlopéti  nar. hropsti, sopsti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hôdec  1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hohotáti se  glasno, z nizkim glasom se smejati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hójkati  oglašati se z glasom hoj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hójkovka  nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hominíd  nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homofoníja  muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
honorárec  pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hónved  zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
horoskóp  napoved človekove usode po položaju zvezd:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hospitácija  šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hospitírati  1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
house  m, vir: N; povezave: nova beseda
hranílnik  1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrást  veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hrástar  nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrbtína  meso s hrbta živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrbtovína  meso s hrbta živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrestáč  zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hrestáti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hrestéti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hreščáti  1. dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hropéti  1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrôpniti  dihniti s hropečim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrôpsti  1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕskati  dajati ostre, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕstati  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrstéti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hruméti  1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúp  1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrupéti  knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrústati  1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustàv  ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustávka  pozna debela češnja s trdim mesom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustljàv  ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúšč  nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hruščáti  ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúševka  voda, v kateri so se kuhale {suhe} hruške:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúškovka  voda, v kateri so se kuhale {suhe} hruške:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕzati  oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕzniti  oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
huhú  1. posnema glas sove, tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
humizírati  agr. bogatiti tla s humusom:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
humór  1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ígelnica  tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iglokóžec  nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ígor  agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
iljúšin  sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
imenják  redko soimenjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imortéla  vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìmpoténca  nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìmpoténten  nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imputácija  knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
incést  knjiž. spolni odnosi med najožjima {krvnima} sorodnikoma; krvoskrunstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ìndisponíran  ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj, nerazpoložen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
índoevrópski  lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
induktívnost  fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
indúlt  jur., v cerkvenem pravu pravica, ki jo podeli papež posamezniku ali kraju mimo sicer veljavnih predpisov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
inferióren  knjiž. 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
infobus  m, vir: N; povezave: nova beseda
ínfula  rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkvizícija  1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
insektárij  zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inskribírati  knjiž., redko vpisati, zlasti na visoko šolo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inskrípcija  1. knjiž. vpis, vpisovanje, zlasti na visoko šolo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
instrumentalízem  filoz. nauk, da so ideje in dejstva samo sredstva za uresničevanje človekovih namenov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
instrumentárka  strokovno usposobljena pomočnica, ki pripravlja in podaja zdravniku instrumente:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inteligènt  kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inteligêntka  ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
interákcija  knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
interferón  biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
interkaláren  fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
internacionalízem  1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intronizácija  knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intronizírati  knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intuitívnost  sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
invalíd  kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
invalíden  ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inventarizírati  ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inventúra  popisovanje blaga v zalogi na določen dan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inženír  strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
inženíring  publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istoréčje  lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ízba  1. knjiž. soba, navadno manjša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrisávati  redko brisati, izbrisovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izbrúndati  ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdajálec  1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdajálka  1. ženska, ki sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali ji je zaupano, z namenom škodovati komu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdájati  1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdátek  nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdáti  1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovárjati  1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovarjáva  oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovoríti  1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkáznica  potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlájati  slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izliválnik  knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA